1 Povzetek
Gospodarstvo euroobmočja je konec leta 2023 stagniralo zaradi zaostrenih pogojev financiranja, oslabljenega zaupanja in pretekle izgube konkurenčnosti. Najnovejše informacije kažejo, da bo okrevanje kratkoročno počasnejše, kot je bilo predvideno v lanskih decembrskih projekcijah. Vseeno pa se bo gospodarska rast med letošnjim letom po projekcijah postopno krepila, ko se bo realni razpoložljivi dohodek zaradi zniževanja inflacije in močne rasti plač zviševal ter se bodo pogoji menjave izboljševali. Ker zaradi sedanjih motenj pomorskega prevoza v Rdečem morju najverjetneje ne bo prišlo do večjih ponovnih omejitev na strani ponudbe, bo rast izvoza predvidoma dohitela zunanje povpraševanje, ki se krepi. V srednjeročnem obdobju naj bi k okrevanju prispevalo tudi postopno popuščanje vpliva, ki ga ima zaostrovanje denarne politike ECB. Gledano v celoti naj bi povprečna letna realna rast BDP v letu 2024 znašala 0,6%, nato pa se bo okrepila na 1,5% v letu 2025 in 1,6% v letu 2026. V primerjavi z decembrskimi projekcijami so bili obeti za rast BDP za leto 2024 popravljeni navzdol zaradi učinkov prenosa, ki izhajajo iz preteklih presenetljivo slabih podatkov in slabših najnovejših v prihodnost usmerjenih informacij, za leto 2025 so ostali nespremenjeni, za leto 2026 pa so bili popravljeni rahlo navzgor.[1]
Inflacija se bo po projekcijah še dodatno umirila zaradi sedanjega popuščanja pritiskov iz proizvodne verige in zaostrovanja denarne politike, vendar bo umirjanje zmernejše kot v letu 2023. Cenovni pritiski iz proizvodne verige naj bi se še naprej zmanjševali, ker bodo imele motnje pomorskega prevoza v Rdečem morju predvidoma omejen vpliv na rast cen. Ob zniževanju cen energentov naj bi bilo močno gibanje stroškov dela glavno gonilo inflacije brez energentov in hrane, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP). Nominalna rast plač naj bi ostala povišana zaradi vztrajnega pomanjkanja ustrezne delovne sile, vendar naj bi se v obdobju projekcij postopoma umirila, ko se bodo zmanjšali navzgor usmerjeni pritiski, ki izhajajo iz kompenziranja inflacije. Okrevanje rasti produktivnosti naj bi prispevalo k umirjanju pritiskov s strani stroškov dela. Rast dobička naj bi v obdobju projekcij oslabela in absorbirala stroške dela. Gledano v celoti se bo medletna povprečna skupna inflacija predvidoma znižala s 5,4% v letu 2023 na 2,3% v letu 2024, 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026. Zaradi obetov, da bo inflacija v skupini energentov šibka, bo skupna inflacija po pričakovanjih ostala nižja od inflacije brez energentov in hrane v celotnem obdobju projekcij. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila inflacija za leti 2024 in 2025 popravljena navzdol predvsem zaradi neposrednih in posrednih učinkov, ki izhajajo iz nižjih predpostavk o cenah energetskih surovin, in manjših pritiskov s strani stroškov dela, za leto 2026 pa je ostala nespremenjena.
Tabela 1
Projekcije rasti in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
Marec 2024 | December 2023 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Realni BDP | 3,4 | 0,5 | 0,6 | 1,5 | 1,6 | 0,6 | 0,8 | 1,5 | 1,5 |
HICP | 8,4 | 5,4 | 2,3 | 2,0 | 1,9 | 5,4 | 2,7 | 2,1 | 1,9 |
Opombe: Številke za realni BDP temeljijo na letnem povprečju podatkov, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
2 Realno gospodarstvo
Gospodarska aktivnost v euroobmočju je v zadnjem četrtletju 2023 stagnirala, najverjetneje zato, ker je majhen pozitiven prispevek domačega povpraševanja in neto izvoza odtehtalo nadaljnje zmanjševanje zalog (graf 1).[2] Eurostatova prva ocena četrtletne rasti v zadnjem četrtletju 2023 je znašala 0,0%, kar je nekoliko nižje kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah (0,1%). Industrijska proizvodnja brez gradbeništva v euroobmočju je v zadnjem četrtletju 2023 ostala nespremenjena, pri čemer decembrsko povečanje nakazuje možnost preobrata. Nasprotno sta se obseg gradbenih del in prodaja v trgovini na drobno še naprej zmanjševala, proizvodnja v storitvenem sektorju pa je proti koncu lanskega leta postala negativna. Medtem ko je bil izvoz še naprej rahlo nižji od zunanjega povpraševanja, se je po ocenah zmanjševanje zalog, ki se je najverjetneje nadaljevalo tudi konec leta 2023,[3] odrazilo v šibkem uvozu. Zato je negativen prispevek spremembe zalog najverjetneje izravnal rahlo povečanje domačega povpraševanja in neto trgovinske menjave.
Graf 1
(četrtletne spremembe v odstotkih, desezonirani četrtletni podatki, prilagojeni za število delovnih dni)
Opombe: Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata. Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije, so merilo stopnje negotovosti in so po ustroju simetrični. Temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska realna rast BDP padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju 6 v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Realna rast BDP je na začetku leta 2024 po pričakovanjih ostala umirjena zaradi popuščanja ugodnih dejavnikov in zaostrenih pogojev financiranja, zatem pa se bo okrepila, k čemur bodo prispevali povečevanje dohodka gospodinjstev, državne potrošnje in zunanjega povpraševanja. Spodbuda gospodarski aktivnosti, ki izhaja iz ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji, je izzvenela, medtem ko zaviralni učinki zaostrenih pogojev financiranja in povečane negotovosti potrošnikov ostajajo precejšnji. V prihodnost usmerjeni anketni kazalniki so v prvih dveh mesecih leta 2024 v povprečju ostali v območju krčenja. Ob še vedno prisotnem pomanjkanju ustrezne delovne sile pa naj bi zniževanje inflacije in močna rast plač vseeno podpirala kupno moč gospodinjstev v prvi polovici leta. Zato bo aktivnost po pričakovanjih podpirala predvsem zasebna potrošnja. Rast naj bi se v drugi polovici leta 2024 še rahlo okrepila, k čemur bo prispevalo povečevanje zasebne potrošnje zaradi zvišanja realnega razpoložljivega dohodka in pričakovanega okrevanja zaupanja. Med letom 2024 se bo po projekcijah zvišala tudi državna potrošnja, kar deloma odraža zapoznelo kompenziranje inflacije pri plačah v javnem sektorju, medtem ko naj bi izvoz še dodatno dohitel zunanje povpraševanje. V srednjeročnem obdobju se bo realna rast BDP po pričakovanjih še dodatno okrepila na raven, ki bo malenkost višja od povprečne ravni pred pandemijo, k čemur bodo prispevali zviševanje realnih dohodkov, krepitev zunanjega povpraševanja ter manjši zaviralni učinki denarne in javnofinančne politike (tabela 2). Umik ukrepov javnofinančne podpore, sprejetih od leta 2022 za kompenziranje visoke inflacije in cen energentov, bo imel v obdobju 2024–2026 majhen negativen vpliv na rast, vseeno pa bo splošna naravnanost javnofinančne politike v obdobju 2025–2026 večinoma nevtralna.
Pogoji financiranja, zlasti visoke obrestne mere, bodo imeli predvidoma še naprej močan negativen vpliv na rast, ki bo v obdobju projekcij le postopno popuščal. Učinki ukrepov denarne politike, sprejetih od decembra 2021, se še naprej prenašajo v realno gospodarstvo in vplivajo na gospodarske obete, predvsem za leto 2024.[4] Poleg tega so se pogoji kreditiranja od konca leta 2022 precej zaostrili, čeprav se je zaostrovanje v zadnjem času umirilo, kot je pokazala zadnja anketa ECB o bančnih posojilih v euroobmočju. Negativni učinki ponudbe kreditov naj bi vplivali predvsem na podjetniške in stanovanjske naložbe ter v manjši meri na zasebno potrošnjo. Na podlagi tržnih pričakovanj o prihodnjem gibanju obrestnih mer (okvir 1) bo negativen vpliv denarne politike in pogojev kreditiranja na gospodarsko rast po pričakovanjih začel postopno popuščati med letom 2024, čeprav natančno trajanje in obseg tega vpliva še vedno spremlja precejšnja negotovost. Zato je del predvidenega zvišanja rasti BDP v srednjeročnem obdobju povezan s popuščanjem teh zaviralnih dejavnikov.
V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila realna rast BDP za leto 2024 popravljena za 0,2 odstotne točke navzdol, za leto 2025 je ostala nespremenjena, za leto 2026 pa je bila popravljena za 0,1 odstotne točke navzgor. Popravki za leto 2024 odražajo učinke prenosa, ki izhajajo iz slabših od pričakovanih najnovejših podatkov za leto 2023 in iz popravka četrtletne rasti BDP navzdol v kratkoročnem obdobju, pri čemer anketni kazalniki ostajajo umirjeni. Podatki, ki so bolj negativni od pričakovanih, vključno z anketnimi kazalniki o prihodnjih gibanjih v sektorju podjetij in gospodinjstev, nakazujejo popravek domačega povpraševanja navzdol, ki ga deloma izravna majhen popravek neto trgovinske menjave navzgor. Zaradi zmanjšanja zaviralnega učinka, ki izhaja iz pogojev financiranja in nižjih cen primarnih surovin, so bile zasebna potrošnja in naložbe v letu 2026 popravljene malo navzgor.
Tabela 2
Projekcije realnega BDP, trgov dela in trgovinske menjave
(medletne spremembe v odstotkih, razen če ni navedeno drugače)
Marec 2024 | December 2023 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Realni BDP | 3,4 | 0,5 | 0,6 | 1,5 | 1,6 | 0,6 | 0,8 | 1,5 | 1,5 |
Zasebna potrošnja | 4,2 | 0,5 | 1,2 | 1,6 | 1,5 | 0,5 | 1,4 | 1,6 | 1,4 |
Državna potrošnja | 1,6 | 0,2 | 1,3 | 1,4 | 1,2 | 0,1 | 1,1 | 1,3 | 1,2 |
Bruto investicije v osnovna sredstva | 2,8 | 0,8 | −0,6 | 1,6 | 2,3 | 1,3 | 0,4 | 1,8 | 2,1 |
Izvoz1) | 7,4 | −0,7 | 1,0 | 2,9 | 3,2 | −0,4 | 1,1 | 2,9 | 3,0 |
Uvoz1) | 8,1 | −1,3 | 1,0 | 3,1 | 3,2 | −0,9 | 1,7 | 3,1 | 3,0 |
Zaposlenost | 2,3 | 1,4 | 0,5 | 0,3 | 0,4 | 1,4 | 0,4 | 0,4 | 0,4 |
Stopnja brezposelnosti (odstotek delovne sile) | 6,7 | 6,5 | 6,7 | 6,6 | 6,6 | 6,5 | 6,6 | 6,5 | 6,4 |
Saldo tekočega računa (kot odstotek BDP) | −0,6 | 1,8 | 3,2 | 3,2 | 3,1 | 1,2 | 1,0 | 1,0 | 1,1 |
Opombe: Realni BDP in komponente temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Vključuje trgovinsko menjavo znotraj euroobmočja.
Kar zadeva komponente realnega BDP, bo na gospodarsko rast po pričakovanjih najbolj vplivala realna zasebna potrošnja, ki jo bosta podpirala močna rast realnega dohodka in krepitev zaupanja potrošnikov. Zasebna potrošnja se je v zadnjem četrtletju 2023 po ocenah povečala. Potrošnja gospodinjstev se bo v prihodnjih četrtletjih po projekcijah postopno krepila zaradi zniževanja inflacije in nadaljnje splošne odpornosti trga dela. Obenem bosta zmanjševanje negotovosti in krepitev zaupanja potrošnikov predvidoma dodatno podpirala zasebno potrošnjo, ki naj bi se v obdobju 2025–2026 medletno povečevala veliko bolj od povprečja pred pandemijo. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila rast zasebne potrošnje za leto 2024 popravljena za 0,2 odstotne točke navzdol predvsem zaradi šibkejše dinamike od pričakovane v prvi polovici leta. Za leto 2026 je bila popravljena malenkostno navzgor zaradi pričakovanj o nekoliko hitrejši normalizaciji trošenja gospodinjstev, ki se odraža v malce izrazitejšem znižanju stopnje varčevanja gospodinjstev.
Realni razpoložljivi dohodek se je v letu 2023 po ocenah povečal in se bo v prihodnjih letih po projekcijah še nadalje krepil zaradi zniževanja inflacije in močne rasti plač, medtem ko naj bi prihranki v celotnem obdobju projekcij ostali na povišani ravni. Realni razpoložljivi dohodek je v letu 2023 najverjetneje okreval, k čemur sta prispevala močna rast dohodka od dela ter od premoženja in kapitala kakor tudi zniževanje inflacije. Dohodek iz premoženja in kapitala (na primer dohodek iz samozaposlitve in finančnega premoženja) bo skupaj z močno rastjo plač v bližnji prihodnosti predvidoma podpiral kupno moč gospodinjstev. Stopnja varčevanja naj bi v letu 2024 ostala povišana, kar odraža še vedno veliko negotovost in močne spodbude za varčevanje zaradi visokih obrestnih mer in zaostrenega dostopa do kreditov ter nadaljnje zviševanje dohodka iz premoženja in kapitala (zaradi velike nagnjenosti potrošnikov, da te vrste dohodka privarčujejo). Stopnja varčevanja gospodinjstev naj bi se počasi zniževala od leta 2025 dalje, ko se bodo negotovost in inflacijski pritiski zmanjšali in se bo trošenje potrošnikov postopno normaliziralo. Vseeno pa bo predvidoma ostala višja od ravni pred pandemijo v celotnem obdobju projekcij, ker višje obrestne mere odtehtajo željo gospodinjstev, da bi po pandemiji normalizirala varčevanje. Obseg akumuliranih prihrankov najverjetneje ne bo prispeval k rasti potrošnje, ker so prihranki skoncentrirani v premožnih gospodinjstvih in so večinoma naloženi v nelikvidno premoženje. Na realen obseg prihrankov je negativno vplivala tudi visoka stopnja inflacije v preteklosti.
Okvir 1
Tehnične predpostavke o obrestnih merah, cenah primarnih surovin in deviznih tečajih
Tehnične predpostavke glede na decembrske projekcije zajemajo nižje obrestne mere, nižje cene energentov in rahlo depreciacijo eura. Tehnične predpostavke o obrestnih merah in cenah surovin temeljijo na tržnih pričakovanjih, s presečnim datumom na dan 9. februarja 2024. Kratkoročne obrestne mere se merijo s 3-mesečno obrestno mero EURIBOR, tržna pričakovanja pa so izpeljana iz obrestnih mer terminskih pogodb, medtem ko se donosnost 10-letnih državnih obveznic uporablja kot približek dolgoročnih obrestnih mer.[5] Predpostavke o kratkoročnih in dolgoročnih obrestnih merah so bile v obdobju projekcij popravljene za okrog 20 do 40 bazičnih točk navzdol.
Tabela
Tehnične predpostavke
Marec 2024 | December 2023 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Trimesečni EURIBOR (v odstotkih na leto) | 3,4 | 3,4 | 2,4 | 2,4 | 3,4 | 3,6 | 2,8 | 2,7 |
Donosnost 10-letnih državnih obveznic (v odstotkih na leto) | 3,1 | 2,9 | 3,0 | 3,2 | 3,2 | 3,2 | 3,3 | 3,4 |
Cene nafte (v USD/sod) | 83,7 | 79,7 | 74,9 | 72,2 | 84,0 | 80,1 | 76,5 | 73,6 |
Cene zemeljskega plina (EUR/MWh) | 41 | 30 | 32 | 30 | 42 | 47 | 44 | 37 |
Veleprodajne cene električne energije (EUR/MWh) | 103 | 74 | 78 | 71 | 105 | 117 | 111 | 98 |
Cene primarnih surovin razen energentov v USD (medletne spremembe v odstotkih) | −12,5 | 0,6 | 2,0 | 0,1 | −13,2 | −2,3 | 2,4 | 1,7 |
Pravice iz sistema EU za trgovanje z emisijami (v EUR/tono) | 83,7 | 58,6 | 60,0 | 61,8 | 84,0 | 78,4 | 82,0 | 85,2 |
Devizni tečaj USD/EUR | 1,08 | 1,08 | 1,08 | 1,08 | 1,08 | 1,08 | 1,08 | 1,08 |
Nominalni efektivni devizni tečaj eura (EDT-41) (I 1999=100) | 121,8 | 123,1 | 123,1 | 123,1 | 121,9 | 123,5 | 123,5 | 123,5 |
Opomba: Podatki so na voljo za prenos iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
Tehnične predpostavke o cenah nafte so bile od decembrskih projekcij popravljene rahlo navzdol, predpostavke o veleprodajnih cenah plina in električne energije pa so bile popravljene močno navzdol.[6] Popravek cen nafte navzdol odraža šibko svetovno povpraševanje po nafti, veliko ponudbo nafte iz ZDA in svetovni presežek ponudbe nafte v letu 2024 v višini 0,5% svetovnega povpraševanja, kot predvideva Mednarodna agencija za energijo. Presežek je napovedan kljub temu, da je skupina OPEC+ konec novembra 2023 napovedala zmanjšanje ponudbe nafte v prvem četrtletju 2024. Ti dejavniki so odtehtali pritiske na rast cen nafte, ki izhajajo iz tveganj na strani ponudbe, povezanih s politično nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu, vključno z napadi na ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu, ki so se v zadnjem času okrepili. Gledano v celoti se je krivulja terminskih cen nafte od decembrskih projekcij premaknila navzdol (za 0,5% za leto 2024 in za okrog 2% za leti 2025 in 2026) in ostaja nagnjena navzdol. Cene plina so bile bolj znatno popravljene navzdol. Kljub obdobju hladnejših temperatur v Evropi na začetku leta 2024 je poraba plina ostala nižja od običajne ravni v preteklosti zaradi nizke industrijske aktivnosti pa tudi vztrajnejših sprememb vedenja potrošnikov po obdobju visokih cen plina. Gledano v celoti se je krivulja terminskih cen plina od decembrskih projekcij premaknila navzdol (za povprečno okrog 30% v obdobju 2024–2026). Terminske cene električne energije so bile popravljene navzdol v podobnem obsegu. Kar zadeva pravice do emisije ogljika v sistemu EU za trgovanje z emisijami, so bile terminske cene okrog 27% nižje od gibanja v decembrskih projekcijah in naj bi v obdobju projekcij ostale večinoma stabilne.
Predpostavke o cenah primarnih surovin razen energentov so bile od decembrskih projekcij popravljene navzgor za leto 2024 in navzdol za leti 2025 in 2026, in sicer zaradi kratkoročno zaostrenih razmer na mednarodnih trgih kovin in prehrambnih surovin. Popravek navzgor za leto 2024 je posledica višjih cen kovin – predvsem zaradi pričakovanega primanjkljaja na svetovnem trgu bakra – pa tudi višjih cen prehrambnih surovin predvsem zaradi strmega zvišanja cen kakava ob hudih motnjah v ponudbi v Zahodni Afriki. Ti pritiski na rast cen naj bi v obdobju projekcij postopno popustili.
Predpostavka za dvostranske devizne tečaje je, da bodo v obdobju projekcij ostali nespremenjeni na povprečni ravni, ki je bila zabeležena v desetih delovnih dneh do presečnega datuma. Iz tega izhaja, da bo devizni tečaj med ameriškim dolarjem in eurom v obdobju projekcij na ravni 1,08 USD za euro in bo torej 0,3% nižji, kot je bilo predpostavljeno v decembrskih projekcijah. Predpostavka o efektivnem tečaju eura kaže na depreciacijo v višini 0,3%–0,4% v primerjavi s predpostavko v decembrskih projekcijah.
Stanovanjske naložbe bodo v letu 2024 po projekcijah še nadalje upadle, nato pa bodo v letih 2025 in 2026 okrevale, ko se bodo zaostreni pogoji financiranja postopoma ublažili in se bo dohodek gospodinjstev močno povečal. Stanovanjske naložbe so v zadnjem četrtletju 2023 najverjetneje ponovno upadle, potem ko so se v predhodnih dveh četrtletjih skrčile. V letu 2024 se bodo po pričakovanjih še naprej zmanjševale zaradi občutnega zaostrovanja pogojev financiranja v preteklosti, vključno s strmim zvišanjem hipotekarnih obrestnih mer in zaostrovanjem kreditnih standardov bank. Vseeno pa se bodo stanovanjske naložbe po projekcijah ponovno okrepile od leta 2025, leta 2026 pa bo njihova rast še hitrejša, ko se bodo pogoji financiranja postopno izboljšali, se bo dohodek gospodinjstev močno povečal in bo zaupanje okrevalo.
Podjetniške naložbe bodo v letu 2024 predvidoma ostale šibke, nato pa se bodo postopno krepile v skladu z izboljševanjem pogojev financiranja, večjim povpraševanjem in privabljanjem zasebnega kapitala v povezavi s programom »EU naslednje generacije«. Podjetniške naložbe v euroobmočju so se v zadnjem četrtletju 2023 po ocenah strmo skrčile in so upadle veliko bolj, kot je bilo sprva pričakovano. Ti presenetljivi podatki odražajo, prvič, hitrejše zmanjševanje zaostankov pri naročilih in črpanje notranjih finančnih rezerv podjetij, kot je bilo pričakovano, saj so rezerve prej izravnavale zaviralne učinke strožjih pogojev financiranja, in drugič, zapoznela izplačila iz sklada »EU naslednje generacije«, zato je prišlo do odloga pri privabljanju zasebnega kapitala. Gledano v celoti se bodo podjetniške naložbe v euroobmočju leta 2024 po pričakovanjih skrčile (v nasprotju z zmerno rastjo, predvideno v decembrskih projekcijah), nato pa se bodo v letih 2025 in 2026 povečale. Srednjeročno okrevanje odraža postopno popuščanje zaviralnih učinkov, ki izhajajo iz neugodnih pogojev financiranja, in sedanja prizadevanja zasebnega sektorja, da bi povečal zelene in digitalne naložbe, ter krepitev domačega in zunanjega povpraševanja.
Okvir 2
Mednarodno okolje
Svetovna gospodarska rast se je ob prelomu leta umirila, ker se je zaostrovanje denarne politike še naprej prenašalo v gospodarstvo.[7] Svetovna gospodarska rast se bo po projekcijah letos rahlo znižala na 3,4%, potem ko je v letu 2023 po ocenah znašala 3,5%. Umirjanje odraža popuščanje ugodnih dejavnikov, kot sta zmanjšanje presežnih prihrankov in postopno ohlajanje na trgu dela, ki so pred tem podpirali potrošnjo gospodinjstev v razvitih gospodarstvih. Svetovna rast se bo v obdobju 2025–2026 predvidoma medletno upočasnila na 3,2%, kar je nekoliko nižje od povprečne ravni v zadnjem desetletju. V ZDA bo rast letos po pričakovanjih oslabela zaradi sedanje prilagoditve na trgu dela ter transmisije zaostrene denarne politike in kreditnih standardov bank. Na Kitajskem ostaja potrošnja gospodinjstev umirjena zaradi šibkega nepremičninskega trga. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila svetovna rast za letos popravljena navzgor predvsem zaradi presenetljivo visokih podatkov o večjih gospodarstvih, zlasti ZDA, na koncu leta 2023.
Svetovna trgovinska menjava bo po projekcijah okrevala in srednjeročno bo njena rast bolj v skladu s svetovno gospodarsko aktivnostjo. Po obdobju šibke dinamike svetovne trgovinske menjave zaradi prestrukturiranja povpraševanja od izdelkov k storitvam po pandemiji najnovejši podatki nakazujejo odboj, ki bo sicer manjši, kot je bilo sprva pričakovano. Motnje prometa na območju Rdečega morja imajo po ocenah le omejen vpliv na osnovno projekcijo za svetovno trgovinsko menjavo. Dobavni roki dobaviteljev so se januarja na svetovni ravni samo rahlo podaljšali in so ostali precej nižji od ravni, zabeleženih od leta 2021 do leta 2022, ko so bile svetovne dobavne verige močno obremenjene. Prisotnih je več pozitivnih dejavnikov. Prvič, obstajalo naj bi veliko prostih transportnih zmogljivosti, ker je svetovno povpraševanje po proizvodih razmeroma umirjeno, svetovna flota tovornih plovil pa se je povečala. Drugič, stopnja preobremenjenosti pristanišč po svetu ostaja večinoma nespremenjena, kar kaže na njihovo zmogljivost sprejema preusmerjenih plovil. Tretjič, velike zaloge proizvajalcev blažijo vpliv daljših dobavnih rokov na proizvodnjo. Vendar pa bi se tveganja za svetovno trgovinsko menjavo in inflacijo povečala, če bi se motnje na območju Rdečega morja zaostrile in bi bile veliko bolj vztrajne (glej okvir 3). Gledano v celoti bo svetovna trgovinska menjava po pričakovanjih letos porasla za 2,8%, v letu 2025 za 3,1% in v letu 2026 za 3,2%, kar je večinoma nespremenjeno od prejšnjih projekcij. Kljub predvidenemu okrevanju in vrnitvi k zgodovinsko enotni elastičnosti trgovinske menjave v razmerju do svetovne rasti do leta 2025 bo svetovna trgovinska menjava predvidoma ostala nižja od preteklih ravni. To odraža vpliv sedanjih strukturnih sprememb v trgovinskih odnosih zaradi naraščajočih geopolitičnih napetosti. Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja se je leta 2023 po ocenah povečalo zgolj za 0,6%, kar je nekoliko šibkejše, kot je bilo predvideno v prejšnjih projekcijah. Zunanje povpraševanje bo po pričakovanjih okrevalo, a bolj postopno, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah. Zavira ga šibkejša rast uvoza v nekaterih glavnih trgovinskih partnericah euroobmočja, vključno z Združenim kraljestvom ter srednje- in vzhodnoevropskimi državami. Poleg tega počasnejše okrevanje uvoza v teh državah ob prelomu leta nakazuje bolj postopno okrevanje zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja v letošnjem letu. Zatem so popravki zunanjega povpraševanja po izvozu euroobmočja majhni.
Tabela
Mednarodno okolje
(medletne spremembe v odstotkih)
Marec 2024 | December 2023 | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Svetovni realni BDP (brez euroobmočja) | 3,5 | 3,4 | 3,2 | 3,2 | 3,3 | 3,1 | 3,2 | 3,2 |
Svetovna trgovinska menjava (brez euroobmočja)1) | 1,2 | 2,8 | 3,1 | 3,2 | 1,1 | 3,0 | 3,0 | 3,2 |
Zunanje povpraševanje po izvozu euroobmočja2) | 0,6 | 2,4 | 3,1 | 3,2 | 0,8 | 2,6 | 2,9 | 3,1 |
Svetovni indeks cen življenjskih potrebščin (brez euroobmočja) | 4,9 | 4,1 | 3,2 | 2,8 | 5,0 | 4,4 | 3,4 | 2,9 |
Izvozne cene konkurentov v nacionalni valuti3) | −0,7 | 2,5 | 2,7 | 2,6 | −0,3 | 3,2 | 2,7 | 2,6 |
Opomba: Podatki so na voljo za prenos iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza.
2) Izračunano kot tehtano povprečje uvoza v trgovinskih partnericah euroobmočja.
3) Izračunano kot tehtano povprečje izvoznih deflatorjev v trgovinskih partnericah euroobmočja.
Medletna skupna inflacija na svetovni ravni se bo v obdobju projekcij predvidoma znižala, medtem ko bo rast izvoznih cen konkurentov euroobmočja letos postala pozitivna. Svetovna skupna inflacija, merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, je v letu 2023 znašala 4,9% in se bo po projekcijah postopno zniževala na 4,1% v letu 2024, 3,2% v letu 2025 in 2,8% v letu 2026. Medtem ko se bo dezinflacija proti ciljni ravni centralnih bank v razvitih gospodarstvih predvidoma nadaljevala postopoma, se bo inflacija v nastajajočih tržnih gospodarstvih letos po pričakovanjih rahlo okrepila, nato pa se bo ponovno znižala. Ta dinamika odraža predvideno zvišanje inflacije v nekaterih večjih gospodarstvih, kot so Kitajska, Rusija in Turčija. Izvozne cene konkurentov euroobmočja (v nacionalnih valutah in na medletni ravni) so se znižale v zadnjih treh četrtletjih 2023, ko so cene primarnih surovin upadle ter so se pritiski iz domače in tuje proizvodne verige precej zmanjšali. Ker ti dejavniki popuščajo, bo leta 2024 rast izvoznih cen konkurentov po projekcijah spet pozitivna. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila stopnja rasti za leto 2024 popravljena rahlo navzdol zaradi manjših pritiskov iz proizvodne verige in rahlo nižjih cen energetskih surovin.
Trgovinska menjava euroobmočja naj bi se izboljšala, čeprav bo dolgoročno gledano ostala umirjena. Realni izvoz euroobmočja se je v tretjem četrtletju 2023 še naprej zmanjševal, vendar je v zadnjem četrtletju po ocenah zabeležil odboj. V obdobju projekcij bo po pričakovanjih porasel večinoma v skladu z gibanjem zunanjega povpraševanja. V zvezi s tem osnovna projekcija ne vključuje precejšnjih posledic motenj v Rdečem morju, ki bodo po pričakovanjih kratkotrajne (glej okvir 2 za osnovni scenarij in okvir 3 za scenarij eskalacije motenj). V primerjavi z decembrskimi projekcijami je delež euroobmočja na izvoznih trgih v obdobju projekcij nekoliko večji, vseeno pa bo po pričakovanjih ostal nižji od ravni pred pandemijo zaradi izzivov glede konkurenčnosti, ki so povezani s preteklo apreciacijo eura in preteklimi energetskimi šoki. Uvoz je bil v tretjem četrtletju 2023 nižji od pričakovanega in kratkoročno bo rast izvoza predvidoma zmernejša, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah, in sicer zaradi šibkih trgovinsko intenzivnih komponent povpraševanja, kot so na primer naložbe. Zatem bo uvoz po projekcijah okreval v skladu s postopnim okrevanjem domačega povpraševanja. Gledano v celoti bo neto trgovinska menjava – ki je bila po zadnjih podatkih močnejša od pričakovane – kratkoročno predvidoma ostala nekoliko višja, njen prispevek k BDP pa bo v letih 2024 in 2025 po projekcijah postal večinoma nevtralen in bo leta 2026 rahlo podpiral rast (graf 2). Pogoji menjave se bodo kratkoročno predvidoma še naprej izboljševali, predvsem zaradi nižjih uvoznih cen, kar odraža upad cen energentov. To se kaže v višjem saldu tekočega računa, ki se bo od leta 2024 dalje predvidoma vrnil na raven, ki je bila zabeležena pred energetsko krizo.
Graf 2
Realni BDP v euroobmočju – razčlenitev na glavne izdatkovne komponente
(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)
Opombe: Podatki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.
Trg dela ostaja odporen, čeprav se nekoliko ohlaja, ker se bo rast zaposlenosti po pričakovanjih normalizirala po visoki stopnji rasti, zabeleženi leta 2023. Večinoma podobno kot v decembrskih projekcijah se bo rast skupne zaposlenosti predvidoma znižala z 1,4% v letu 2023 na 0,5% v letu 2024, nato pa se bo stabilizirala na ravni 0,3% v letu 2025 in 0,4% v letu 2026 (graf 3). Rast produktivnosti dela se bo v obdobju projekcij po pričakovanjih okrepila, vendar naj bi raven produktivnosti v letu 2026 ostala precej pod dolgoročnim linearnim trendom. Dinamika stopnje brezposelnosti bo predvidoma rahlo grbaste oblike: ker se na šibko gospodarsko aktivnost odziva v zamikom, naj bi se leta 2024 zvišala na 6,7%, zatem pa naj bi se v letih 2025 in 2026 znižala na 6,6%. Stopnja brezposelnosti je bila popravljena navzgor za 0,1 odstotne točke za leti 2024 in 2025 ter za 0,2 odstotne točke za leto 2026.
Graf 3
Trg dela v euroobmočju
(odstotek delovne sile (lestvica na levi strani), medletne spremembe v odstotkih (lestvica na desni strani))
Opomba: Navpična črta označuje začetek obdobja projekcij.
Okvir 3
Analiza scenarija: morebitna eskalacija motenj v Rdečem morju
V tem scenariju so analizirana tveganja, ki so jim izpostavljene osnovne marčne projekcije. Ta izhajajo iz dolgotrajnejših motenj pomorskega prevoza v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Po več zaporednih napadih hutijskih upornikov na tovorne ladje, ki plujejo skozi ožino Bab-el-Mandeb (južno vstopno točko v Rdeče morje, skozi katero ladje plujejo proti Sueškemu prekopu), se je obseg prometa od začetka decembra 2023 zmanjšal za približno 70% (graf A, slika a).[8] V marčnih osnovnih projekcijah se predpostavlja, da so motnje pomorskega prevoza dokaj kratkotrajne in da bodo njihove posledice omejene (okvir 2). V tem okvirju je predstavljen scenarij o resnejših in dolgotrajnejših motnjah do konca tretjega četrtletja, pri čemer je Sueški prekop dejansko zaprt, medtem ko se v zadnjem četrtletju 2024 razmere postopoma normalizirajo. Scenarij predpostavlja, da se konflikt ne bo stopnjeval do te mere, da bi se vpletle glavne države proizvajalke nafte (npr. Iran), kar bi na primer povzročilo delno zaprtje Hormuške ožine.[9] Slednje bi imelo večje gospodarske posledice, saj po tej poti poteka precejšen obseg trgovine z nafto (približno 20%).
Dosedanje motnje v Rdečem morju bi lahko vplivale na svetovno gospodarstvo prek višjih stroškov prevoza, višjih cen nafte in manjše trgovinske menjave, vendar se zdi, da so posledice zaenkrat omejene. Približno 12% svetovne trgovine s surovo nafto in 10% celotne svetovne pomorske trgovine po obsegu potekata skozi Sueški prekop. Motnje pomorskega prevoza imajo lahko več neželenih učinkov. Prvič, zamude pri pošiljkah nafte lahko povzročijo višje cene nafte zaradi manjše svetovne ponudbe. Vseeno se je po kratkem obdobju volatilnosti promptna cena surove nafte Brent znižala in je trenutno nižja od ravni, zabeležene po prvih hutijskih napadih.[10] Razlog je v tem, ker tankerji, ki prečkajo to regijo, večinoma niso prizadeti in je na tem območju le nekaj naftnih podjetij prekinilo poslovanje (graf A, slika b).[11],[12] Drugič, prizadeti so obseg svetovne trgovinske menjave in stroški prevoza, saj je potovanje med Azijo in Evropo okrog 30% daljše zaradi preusmerjanja ladijskega prevoza okrog Rta dobrega upanja, pri čemer se povpraševanje po svetovnih ladijskih kontejnerskih zmogljivostih povečuje. Zato bi se lahko višji stroški prevoza odrazili v višjih cenah življenjskih potrebščin. Od začetka hutijskih napadov so se stroški ladijskega kontejnerskega prevoza na določenih poteh namreč precej zvišali, vendar so še vedno precej nižji od najvišjih vrednosti, zabeleženih v letih 2021 in 2022 (graf A, slika c). Tretjič, zamude v ladijskem prevozu bi lahko povzročile motnje v proizvodnji prek manjše razpoložljivosti surovin in proizvodov za vmesno porabo, zlasti v panogah, kjer je uveljavljen sistem »just-in-time«. Januarja 2024 se je indeks vodij nabave (PMI) o dobavnih rokih pri dobaviteljih zvišal v državah, ki so bolj izpostavljene motnjam pomorskega prevoza, vendar je ostal precej pod ravnijo iz let 2021 in 2022 (graf A, slika d). Čeprav bi se z motnjami na kritičnih pomorskih poteh, kot je Rdeče morje, lahko povečala negotovost na svetovnih trgih, indeks VIX, ki je približek za negotovost na finančnih trgih, ostaja pod ravnijo, zabeleženo na dan prvih hutijskih napadov (graf A, slika b).
Graf A
Gibanje glavnih kazalnikov pomorskega prometa
(a) Obseg pomorskega prometa | (b) Volatilnost cen nafte in finančnih trgov |
(indeksi; november, 2023 = 100) | (indeksi) |
|
|
(c) Cene pomorskega prevoza | (d) Indeks PMI o dobavnih rokih pri dobaviteljih |
(indeksi; 5. november 2023 = 100) | (difuzijski indeksi) |
|
|
Viri: IMF PortWatch, Bloomberg, Haver Analytics, HARPEX (Harper Petersen Charter Rates Index), Freightos Baltic Index (FBX), S&P Global in izračuni strokovnjakov ECB.
Opombe: Na sliki (a) je obseg pomorskega prometa izračunan kot 7-dnevna drseča sredina, pri čemer razpon med največjim in najmanjšim obsegom kaže prevoženi obseg v obdobju 2019–2022 ter v primerjavi s prevoženim obsegom 1. decembra v danem letu. Na sliki (b) se »najava BP« nanaša na najavo družbe British Petroleum, da bo začasno prenehala izvajati prevoz v Rdečem morju. Na sliki (d) je lestvica obrnjena, pri čemer so bile najnižje vrednosti indeksa PMI o dobavnih rokih pri dobaviteljih zabeležene aprila 2022 na globalni ravni (brez euroobmočja), julija 2021 pri ZDA, maja 2021 pri euroobmočju in aprila 2020 pri Kitajski in Združenem kraljestvu. Zadnji podatki se nanašajo na 11. februar 2024 (obseg pomorskega prometa), 26. februar 2024 (cene nafte in indeks volatilnosti VIX) in 23. februar 2024 (cene pomorskega prevoza).
Modelske ocene nakazujejo, da bodo posledice zaostrovanja motenj pomorskega prevoza za svetovno trgovinsko menjavo in menjavo euroobmočja verjetno omejene. Vpliv scenarija o dolgotrajnejših motnjah pomorskega prevoza na obseg trgovinske menjave je kvantificiran z modeli vektorske avtoregresije (VAR) za svetovno trgovinsko menjavo in menjavo euroobmočja. Približek za motnje pomorskega prevoza je indeks GSCPI (indeks pritiskov na globalne dobavne verige) ameriške centralne banke v New Yorku, motnje v dobavnih verigah, povezane z blokado Sueškega prekopa, pa so kalibrirane z motnjami na tej morski poti, ki jih je leta 2021 povzročila kontejnerska ladja »Ever Given«.[13],,[14] V tem scenariju bi se rast svetovne trgovinske menjave zmanjšala za 1,1 odstotne točke v letu 2024 in za 0,5 odstotne točke v letu 2025 v primerjavi z osnovnim scenarijem v marčnih projekcijah, leta 2026 pa ne bi bilo več nobenega učinka (graf B, slika a). To odraža večjo uporabo ladijskih zmogljivosti in zmanjšanje zalog zaradi daljših motenj v trgovinski menjavi, pa tudi upad trgovinske menjave v odziv na vztrajnejše naraščanje cen pomorskega prevoza.[15] Vpliv na trgovinsko menjavo euroobmočja je večji. V primerjavi z osnovnim scenarijem bi bila rast izvoza euroobmočja v letu 2024 za 1,3 odstotne točke nižja, v letu 2025 pa za 0,8 odstotne točke nižja. To je posledica razmeroma večje izpostavljenosti euroobmočja motnjam v Sueškem prekopu, pa tudi relativno večje trgovinske odprtosti in integracije euroobmočja v svetovne vrednostne verige.
Po scenariju eskalacije bi bila inflacija v euroobmočju v letih 2024 in 2025 za okrog 0,25 odstotne točke višja kot v osnovnem scenariju, leta 2026 pa bi bil učinek manjši. Vpliv višjih stroškov prevoza na inflacijo je omejen, saj stroški pomorske trgovine predstavljajo le majhen delež skupnih vhodnih stroškov. Poleg tega se zdi, da popoln prenos višjih lastnih cen na cene življenjskih potrebščin ni verjeten glede na trenutno relativno šibko povpraševanje in sposobnost podjetij, da del višjih stroškov absorbirajo s profitnimi maržami. Vseeno modelske ocene kažejo, da bi se po scenariju eskalacije svetovna inflacija v letu 2024 zvišala za 0,15 odstotne točke in v letu 2025 za 0,20 odstotne točke nad osnovno projekcijo. Nekoliko večji učinek v letu 2025 je povezan z dejstvom, da se spremembe promptnih cen prevoza prenesejo na pogodbene cene z zamikom, saj so slednje predmet periodičnih pogajanj. Ker je euroobmočje bolj izpostavljeno motnjam, bi bil vpliv na inflacijo v euroobmočju v letih 2024 in 2025 večji in bi znašal okrog 0,25 odstotne točke (v primerjavi z osnovnim scenarijem) (graf B, slika b). Vpliv na inflacijo v euroobmočju bi bil leta 2026 majhen, saj bi ponovno odpiranje trgovine deloma odtehtalo zapozneli prenos stroškov prevoza na inflacijo.
Graf B
Vpliv na trgovinsko menjavo in inflacijo na globalni ravni in v euroobmočju po scenariju eskalacije
(a) Trgovinski tokovi | (b) Cene življenjskih potrebščin |
(odstopanje od stopenj rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah) | (odstopanje od stopenj rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah) |
 |  |
Vir: izračuni strokovnjakov ECB.
3 Javnofinančni obeti
Naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju se bo po projekcijah v letu 2024 še naprej zaostrovala in se v letih zatem stabilizirala (tabela 3). Z delnim umikom ukrepov v podporo spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo se je naravnanost javnofinančne politike (ki je opredeljena kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda[16]) v letu 2023 po ocenah zaostrila, v letu 2024 pa se pričakuje še večje zaostrovanje. Leta 2025 se bo naravnanost javnofinančne politike po projekcijah le rahlo zaostrila zaradi nadaljnjega umikanja preostalih ukrepov energetske podpore ter zvišanja neposrednih davkov in prispevkov za socialno varnost, kar bo deloma izravnano z zmernim povečanjem državnih naložb in potrošnje. Naravnanost javnofinančne politike bo v letu 2026 predvidoma nevtralna. V primerjavi z decembrskimi projekcijami ostaja naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju večinoma nespremenjena, saj se (dokaj majhni) popravki na ravni držav in med različnimi javnofinančnimi instrumenti večinoma medsebojno izničijo.
Tabela 3
Javnofinančni obeti v euroobmočju
(v odstotkih BDP)
Marec 2024 | December 2023 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Naravnanost javnofinančne politike | 0,5 | 0,3 | 0,7 | 0,1 | 0,0 | 0,3 | 0,7 | 0,1 | 0,1 |
Javnofinančni saldo (kot odstotek BDP) | −3,6 | −3,2 | −2,9 | −2,8 | −2,8 | −3,1 | −2,8 | −2,7 | −2,6 |
Strukturni proračunski saldo (kot odstotek BDP)2) | −3,5 | −3,2 | −2,6 | −2,6 | −2,7 | −3,2 | −2,7 | −2,6 | −2,7 |
Bruto javni dolg (kot odstotek BDP) | 90,9 | 88,3 | 88,5 | 88,5 | 88,6 | 88,7 | 88,3 | 88,1 | 88,1 |
Opomba: Podatki so na voljo za prenos iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Naravnanost javnofinančne politike se meri s spremembo ciklično prilagojenega primarnega salda brez državne pomoči finančnemu sektorju. Prikazane številke so prilagojene tudi za pričakovana nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije« na strani prihodkov. Negativna številka pomeni sprostitev naravnanosti javnofinančne politike.
2) Izračunano kot proračunski saldo brez prehodnih učinkov gospodarskega cikla in ukrepov, ki so v skladu z opredelitvijo Evropskega sistema centralnih bank razvrščeni kot začasni.
Proračunski saldo euroobmočja naj bi se v obdobju projekcij izboljšal, vendar manj, kot je bilo predvideno v decembrskih projekcijah, medtem ko naj bi se delež javnega dolga rahlo povečal. Proračunski primanjkljaj naj bi se v letu 2024 zmanjšal na 2,9% BDP in v preostalem obdobju projekcij ostal pod 3-odstotno referenčno vrednostjo. Leta 2026 naj bi bil proračunski primanjkljaj za 0,8 odstotne točke nižji od primanjkljaja v letu 2022. To je predvsem posledica zmanjšanja ciklično prilagojenega primarnega primanjkljaja v obdobju 2023–2025, kar naj bi odtehtalo povečanje plačil obresti. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je nekoliko višji primanjkljaj v obdobju projekcij rezultat poslabšanja ciklične komponente, kar naj bi deloma odtehtali popravki plačil obresti navzdol, ki so posledica ugodnejših pogojev financiranja. Delež javnega dolga euroobmočja v razmerju do BDP se je v letu 2023 po ocenah zmanjšal na 88,3%, vendar naj bi se do leta 2026 rahlo povečal zaradi primarnega primanjkljaja in pričakovanih pozitivnih prilagoditev med primanjkljajem in dolgom, kar naj bi deloma odtehtale negativne razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP. Po ugodnem baznem učinku iz leta 2023 je bil v primerjavi z decembrskimi projekcijami delež javnega dolga v razmerju do BDP v obdobju projekcij popravljen navzgor, in sicer predvsem zaradi višjega primarnega primanjkljaja.
4 Cene in stroški
Skupna inflacija, merjena z indeksom HICP, se bo po projekcijah precej znižala s 5,4% v letu 2023 na 2,3% v letu 2024 ter zatem nadalje na 2,0% v letu 2025 in 1,9% v letu 2026 (graf 4). V naslednjih nekaj četrtletjih se bo skupna inflacija po pričakovanjih še naprej zniževala, čeprav bolj postopno kot prej, pri čemer bo nekoliko volatilna zaradi baznih učinkov v skupini energentov in letošnjega zgodnejšega datuma velikonočnih praznikov.[17] Odboj medletne stopnje rasti cen v skupini energentov med letom 2024 zaradi baznih učinkov (graf 5) bo po pričakovanjih deloma izravnalo nadaljnje umirjanje inflacije brez energentov in hrane ter inflacije v skupini hrane. Zatem bo postopno zniževanje skupne inflacije predvsem posledica nadaljnjega umirjanja inflacije brez energentov in hrane, saj naj bi inflacija v skupini hrane in energentov večinoma ostala nespremenjena (graf 6).
Graf 4
Inflacija (HICP) v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije inflacije, temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju 6 v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
Graf 5
Kumulativni vpliv baznih učinkov v skupini energentov na skupno inflacijo od januarja 2024 dalje
(v odstotnih točkah)
Viri: Eurostat in izračuni ECB.
Opombe: Bazni učinki predstavljajo vpliv na spremembe v medletni stopnji inflacije, ki izhajajo iz izjemnih cenovnih gibanj pred 12 meseci glede na dolgoročno povprečje medmesečnih stopenj. Kumulativni vpliv baznih učinkov je prikazan v primerjavi z določenim referenčnim mesecem. Bazni učinki v skupini energentov na primer predstavljajo zvišanje skupne inflacije za 0,8 odstotne točke v maju 2024 v primerjavi s stopnjo inflacije januarja 2024.
Inflacija v skupini energentov bo po projekcijah večino leta 2024 ostala v negativnem območju ob določeni volatilnosti zaradi baznih učinkov, nato naj bi se v letu 2025 in na začetku leta 2026 ustalila na ravni blizu nič, proti koncu obdobja projekcij pa naj bi se ponovno zvišala. Po upadu jeseni 2023 se bo inflacija v skupini energentov do konca leta 2024 predvidoma vrnila v rahlo pozitivno območje zaradi navzgor delujočih baznih učinkov, iztekanja državnih ukrepov za kompenziranje energetskih stroškov ter izvajanja podnebnih ukrepov v nekaterih državah. Med januarjem in decembrom 2024 bodo k pričakovanim nihanjem inflacije v skupini energentov prispevali navzgor delujoči bazni učinki, kar pa naj bi deloma izravnale nižje cene primarnih surovin. Poleg tega se bo zaradi decembrskih sprememb v javnofinančnih ukrepih za kompenziranje energetskih stroškov in inflacije po ocenah skupna inflacija zvišala za 0,3 odstotne točke v letu 2024. To je malenkost manj, kot je bilo pričakovano v decembrskih projekcijah, in sicer zaradi sprememb v tempiranju in obsegu odpravljanja teh ukrepov v nekaterih državah. Ko bodo navzgor delujoči bazni učinki in posledice umikanja javnofinančnih energetskih ukrepov popustili, se bo stopnja inflacije v skupini energentov v letih 2025 in 2026 približala nič ob rahlo navzdol nagnjeni krivulji terminskih cen energetskih surovin in ob navzgor delujočih podnebnih javnofinančnih ukrepih.
Inflacija v skupini hrane se bo po pričakovanjih močno znižala z 10,9% v letu 2023 na povprečno 3,2% v letu 2024 zaradi popuščanja pritiskov iz proizvodne verige, ki izhajajo iz predhodnega skokovitega porasta vhodnih stroškov, nato pa se bo v letih 2025 in 2026 ustalila na 2,3-odstotni ravni. Po močnem znižanju v prvem četrtletju 2024 se bo medletna stopnja rasti cen hrane v preostanku leta predvidoma umirjala bolj postopno, in sicer zaradi popuščanja pritiskov iz proizvodne verige ob upadu cen energetskih in prehrambnih surovin. Po drugi strani bodo še naprej dinamični pritiski s strani stroškov dela preprečevali močnejši upad, njihov zakasnel vpliv pa bo povzročal vztrajno inflacijo v skupini hrane v zadnjih dveh letih obdobja projekcij.
Graf 6
Inflacija v euroobmočju – razčlenitev na glavne komponente
(medletne spremembe v odstotkih; odstotne točke)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Inflacija brez energentov in hrane se bo predvidoma še naprej zniževala, saj bodo pritiski iz proizvodne verige popustili, vendar bo zniževanje bolj postopno kot nedavno, saj se bodo veliki pritiski s strani stroškov dela postopno prenašali v inflacijo (graf 7). Inflacija brez energentov in hrane se bo po pričakovanjih znižala s 3,7% v zadnjem četrtletju 2023 na 2,5% v zadnjem četrtletju 2024, ko bodo popustili navzgor delujoči dejavniki, ki izhajajo iz ozkih grl v dobavnih verigah, ponovnega odpiranja po pandemiji in posrednih učinkov pretekle rasti cen energentov in hrane, in ko se bo nadaljeval zaviralni vpliv zaostrovanja denarne politike. Projekcije vključujejo tudi zelo majhen vpliv motenj pomorskega prevoza v Rdečem morju na blagovno inflacijo, kar je skladno s predpostavko o hitri razrešitvi napetosti in dejstvom, da stroški prevoza ponavadi temeljijo na dolgoročnejših pogodbah.[18] Zatem naj bi inflacija brez energentov in hrane v letu 2025 v povprečju znašala 2,1%, v letu 2026 pa 2,0%, kar je posledica vse manjšega vpliva predhodnih pritiskov iz proizvodne verige in ozkih grl v dobavnih verigah, normalizacije povpraševanja po ponovnem odpiranju gospodarstva po pandemiji in zaostrovanja denarne politike. Hitrejše zniževanje naj bi ovirali še vedno povišani toda vse manjši pritiski na rast inflacije zaradi gibanja stroškov dela, ki naj bi jih delno absorbirale profitne marže.
Graf 7
Inflacija brez energentov in hrane v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Opombe: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij. Razponi, prikazani okrog osrednje projekcije inflacije brez energentov in hrane, temeljijo na preteklih napakah v projekcijah po prilagoditvi za osamelce. Razponi od najtemnejšega do najsvetlejšega kažejo 30-odstotno, 60-odstotno in 90-odstotno verjetnost, da bo dejanska inflacija brez energentov in hrane padla v posamezni razpon. Več informacij je v okvirju 6 v makroekonomskih projekcijah strokovnjakov ECB za euroobmočje iz marca 2023.
V primerjavi z decembrskimi projekcijami so bili obeti glede skupne inflacije za leto 2024 popravljeni navzdol za 0,4 odstotne točke in za leto 2025 za 0,1 odstotne točke, za leto 2026 pa so nespremenjeni, medtem ko je bila inflacija brez energentov in hrane za celotno obdobje projekcij popravljena navzdol. Popravek inflacije navzdol za leto 2024 je predvsem posledica skupine energentov, kjer bo rast cen zaradi nedavnih presenetljivo nizkih podatkov in nižjih cen energentov predvidoma nižja. Posredni učinki nižjih cen energentov se bodo predvidoma postopno prelivali na inflacijo. To je skupaj s slabšimi gospodarskimi obeti in nižjo rastjo stroškov dela na enoto proizvoda privedlo do popravka inflacije brez energentov in hrane v obdobju projekcij navzdol. Skupna inflacija v letu 2026 ostaja nespremenjena, ker je bila inflacija v skupini energentov popravljena navzgor, kar je posledica bolj navzgor nagnjene krivulje terminskih cen nafte in plina, s čimer je izravnana navzdol popravljena stopnja inflacije v skupini hrane ter inflacija brez energentov in hrane.
Tabela 4
Gibanje cen in stroškov v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih)
Marec 2024 | December 2023 | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2022 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 | |
HICP | 8,4 | 5,4 | 2,3 | 2,0 | 1,9 | 5,4 | 2,7 | 2,1 | 1,9 |
HICP energenti | 37,0 | −2,0 | −1,6 | 0,5 | 0,6 | −1,9 | 1,2 | 0,3 | −0,1 |
HICP hrana | 9,0 | 10,9 | 3,2 | 2,3 | 2,3 | 10,9 | 3,2 | 2,5 | 2,3 |
HICP brez energentov | 5,1 | 6,3 | 2,7 | 2,2 | 2,0 | 6,3 | 2,8 | 2,4 | 2,1 |
HICP brez energentov in hrane | 3,9 | 4,9 | 2,6 | 2,1 | 2,0 | 5,0 | 2,7 | 2,3 | 2,1 |
HICP brez energentov, hrane in sprememb v posrednih davkih1) | 3,9 | 4,9 | 2,6 | 2,1 | 2,0 | 5,0 | 2,7 | 2,3 | 2,1 |
Deflator BDP | 4,6 | 5,9 | 2,9 | 2,3 | 1,9 | 5,6 | 2,9 | 2,5 | 1,9 |
Uvozni deflator | 17,5 | −3,0 | −0,4 | 2,4 | 2,2 | −2,9 | 1,0 | 2,3 | 2,0 |
Stroški dela na enoto proizvoda | 3,3 | 6,2 | 4,4 | 2,3 | 1,7 | 6,1 | 4,1 | 2,6 | 2,0 |
Sredstva za zaposlene na zaposlenega | 4,5 | 5,3 | 4,5 | 3,6 | 3,0 | 5,3 | 4,6 | 3,8 | 3,3 |
Produktivnost dela2) | 1,2 | −0,8 | 0,1 | 1,2 | 1,2 | −0,8 | 0,4 | 1,1 | 1,2 |
Opombe: BDP in uvozni deflator, stroški dela na enoto proizvoda, sredstva za zaposlene na zaposlenega in produktivnost dela temeljijo na podatkih, ki so desezonirani in prilagojeni za število delovnih dni. Pretekli podatki se lahko razlikujejo od nazadnje objavljenih podatkov Eurostata, ker so bili objavljeni po presečnem datumu za projekcije. Podatki so na voljo za prenos, tudi četrtletno, iz zbirke podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB.
1) Ta podindeks temelji na ocenah dejanskega vpliva posrednih davkov. Lahko se razlikuje od Eurostatovih podatkov, ki predpostavljajo popoln in takojšen prenos posrednih davčnih sprememb v HICP.
2) Merjeno kot realni BDP na zaposlenega.
Nominalna rast plač se bo po projekcijah postopno zniževala, vendar bo ostala povišana, kar bo do leta 2025 omogočilo približevanje realnih plač ravni, ki je prevladovala pred skokovitim porastom inflacije. Rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je v zadnjem četrtletju 2023 po ocenah znižala in se bo v obdobju projekcij predvidoma še naprej umirjala, čeprav bo ostala visoka glede na dolgoročno raven, in sicer zaradi še vedno prisotnega pomanjkanja ustrezne delovne sile, kompenziranja inflacije in zvišanja minimalnih plač. Na koncu obdobja projekcij naj bi rast dosegla 3,0%, kar je približno enako vsoti napovedane rasti produktivnosti in inflacije. V primerjavi z decembrskimi projekcijami je bila stopnja rasti za leto 2024 popravljena rahlo navzdol, saj naj bi nižji dodatki na osnovno plačo zaradi slabših gospodarskih obetov več kot odtehtali močnejšo rast dogovorjenih plač. Tudi rast sredstev za zaposlene na zaposlenega je bila popravljena navzdol za leti 2025 in 2026, kar odraža predvideno zgodnejše okrevanje realnih plač in s tem povezana pričakovanja o nekoliko nižjih zahtevah po kompenziranju inflacije. Rast stroškov dela na enoto proizvoda je po pričakovanjih dosegla rekordno raven v letu 2023 in se bo po projekcijah opazno zmanjšala, k čemur bo deloma prispevalo predvideno povečanje rasti produktivnosti (graf 8).
Graf 8
Razčlenitev stroškov dela na enoto proizvoda v euroobmočju
(medletne spremembe v odstotkih; odstotne točke)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Domači cenovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, se bodo po projekcijah še naprej postopoma zmanjševali, pri čemer bo rast dobička sprva absorbirala velike pritiske s strani stroškov dela, nato pa bo okrevala (graf 9). Medletna stopnja rasti deflatorja BDP je dosegla najvišjo vrednost v prvem četrtletju 2023 (6,3%) ter se bo po projekcijah še naprej hitro zmanjševala in leta 2024 v povprečju znašala 2,9%, zatem pa se bo zmanjševala bolj postopoma in leta 2026 v povprečju dosegla 1,9%. Rast dobička na enoto proizvoda je na začetku leta 2023 ravno tako dosegla najvišjo vrednost in se je odtlej upočasnila. Leta 2024 naj bi postala negativna, kar pomeni, da bo dobiček absorbiral razmeroma močno rast stroškov dela. Z umiritvijo rasti stroškov dela na enoto proizvoda se bo rast dobička na enoto proizvoda od leta 2025 nekoliko okrepila, k čemur bosta prispevala močno gospodarsko okrevanje in vse višja rast produktivnosti.[19]
Graf 9
Deflator BDP v euroobmočju – dohodkovna struktura
(medletne spremembe v odstotkih; odstotne točke)
Opomba: Navpična črta označuje začetek sedanjega obdobja projekcij.
Po rahlo negativni medletni stopnji v letu 2024 se bo rast uvoznih cen v zadnjih letih obdobja projekcij predvidoma gibala nekoliko nad 2%. Rast uvoznega deflatorja se je predvidoma strmo zmanjšala s 17,5% v letu 2022 na −3,0% v letu 2023 in na −0,4% v letu 2024. V drugi polovici leta 2024 naj bi postala pozitivna ter leta 2025 znašala 2,4% in leta 2026 2,2%, kar je večinoma v skladu s predvidenim gibanjem izvoznih cen konkurentov (okvir 2).
Okvir 4
Analiza občutljivosti: alternativna gibanja cen energentov in hrane
Prihodnja gibanja cen energetskih surovin so zelo negotova, alternativna gibanja cen nafte in plina pa bi imela precejšen vpliv na gospodarske obete, zlasti na inflacijo. Medtem ko projekcije temeljijo na tehničnih predpostavkah, opisanih v okvirju 1, so v tej analizi alternativna nižja in višja gibanja izpeljana iz 25. in 75. centila do tveganja nevtralne gostote verjetnosti cene nafte in plina, kot izhaja iz opcij.[20] Medtem ko je porazdelitev cen nafte skoraj simetrična, porazdelitev cen plina nakazuje izrazita navzgor usmerjena tveganja glede tehničnih predpostavk v tokratnih marčnih projekcijah. Poleg tega se pri cenah nafte in plina upošteva predpostavka o konstantnih cenah. V obeh primerih se izračuna sintetični indeks cen energentov (tehtano povprečje gibanj cen nafte in plina), posledice alternativnih gibanj pa so ocenjene z vrsto makroekonomskih modelov, ki jih ECB in Eurosistem uporabljata v projekcijah. Povprečni vpliv na realno rast BDP in inflacijo na podlagi različnih modelov je prikazan v tabeli A.
Tabela A
Vpliv alternativnih gibanj cen energentov
Prvo gibanje: 25. centil | Drugo gibanje: 75. centil | Tretje gibanje: konstantne cene | |||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | |
(odstopanje od ravni iz osnovnega scenarija, v odstotkih) | |||||||||
Sintetični indeks cen energentov | −14,6 | −19,6 | −25,5 | 17,0 | 25,2 | 37,4 | 2,8 | 3,8 | 9,6 |
(odstopanje od stopenj rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah) | |||||||||
Realna rast BDP | 0,0 | 0,1 | 0,1 | 0,0 | −0,2 | −0,1 | 0,0 | 0,0 | 0,0 |
Inflacija (HICP) | −0,5 | −0,6 | −0,5 | 0,6 | 0,8 | 0,6 | 0,1 | 0,1 | 0,2 |
Opombe: V tej analizi občutljivosti je uporabljen sintetični indeks cen energentov, ki združuje terminske cene nafte in plina. 25. in 75. centil se nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen nafte in plina na dan 9. februarja 2024, kot izhaja iz opcij. Konstantne cene nafte in plina so vrednosti na isti dan. Makroekonomski učinki so navedeni kot povprečje iz številnih makroekonomskih modelov strokovnjakov ECB in Eurosistema.
Podobna analiza občutljivosti je izvedena z alternativnimi gibanji mednarodnih cen hrane, ki so rahlo nagnjene navzgor. V analizi se predpostavlja, da od drugega četrtletja 2024 mednarodne cene prehrambnih surovin pri pšenici in koruzi sledijo 10. in 90. centilu cen, kot izhajajo iz opcij, na presečni datum za projekcije. Porazdelitev je nagnjena rahlo navzgor, kar je verjetno odraz kombinacije vremenskih in podnebnih tveganj. Med navzgor usmerjena tveganja med drugim sodi trenutni pojav El Niño, ki naj bi se v drugem četrtletju 2024 umiril, vendar bi lahko v naslednjih nekaj letih povzročil zapoznele pritiske na rast cen hrane, temu pa bo najverjetneje sledilo obdobje La Niña, ki običajno povzroči suše v Južni Ameriki. Med navzgor usmerjena tveganja sodi tudi možnost, da bodo zaradi vojne v Ukrajini motnje v svetovni ponudbi žita še naprej prisotne. Vpliv alternativnih gibanj na projekcije inflacije in realne rasti BDP v euroobmočju je ocenjen s pomočjo elastičnosti iz Eurosistemovih makroekonomskih modelov, uporabljenih v projekcijah. Vpliv alternativnih gibanj cen hrane na realno rast BDP v euroobmočju bi bil zanemarljiv, medtem ko je vpliv na inflacijo prikazan v tabeli B.
Tabela B
Vpliv alternativnih gibanj cen hrane
(odstopanje od stopenj rasti v osnovnem scenariju, v odstotnih točkah)
Prvo gibanje: 10. centil | Drugo gibanje: 90. centil | |||||
|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | |
Mednarodne cene pšenice | −10,4 | −8,4 | −0,4 | 16,1 | 10,5 | 1,1 |
Mednarodne cene koruze | −11,0 | −12,4 | −2,7 | 16,9 | 14,2 | 7,3 |
Inflacija (HICP) | −0,1 | −0,1 | −0,1 | 0,1 | 0,2 | 0,1 |
Opombe: V tej analizi občutljivosti se 10. in 90. centil nanašata na do tveganja nevtralno gostoto cen pšenice in koruze na dan 9. februarja 2024, kot izhaja iz opcij. Gibanja gostote na podlagi opcij se pretvorijo v vpliv na cene pri kmetijskih proizvajalcih v euroobmočju. Makroekonomski vpliv se izračuna s pomočjo elastičnosti iz makroekonomskih modelov Eurosistema, ki se uporabljajo v projekcijah.
Okvir 5
Primerjava z napovedmi drugih institucij in zasebnega sektorja
Marčne projekcije strokovnjakov ECB so večinoma znotraj razpona drugih napovedi. Za leto 2024 je projekcija rasti, ki so jo pripravili strokovnjaki ECB, sredi razpona, tj. v skladu s povprečjem vseh drugih napovedi ter z nedavnimi napovedmi OECD in tistimi iz ankete o napovedih drugih strokovnjakov, medtem ko je nekoliko višja od napovedi Consensus Economics ter pod nedavno napovedjo Evropske komisije. Za leto 2025 je v zgornjem delu razpona in za leto 2026 nekoliko nad drugimi razpoložljivimi napovedmi. Kar zadeva inflacijo, je napoved strokovnjakov ECB za leto 2024 na dnu razpona, tj. v skladu z napovedjo Consensus Economics, vendar izrazito pod napovedjo Evropske komisije, ki predpostavlja, da bodo vztrajnejše motnje v Rdečem morju močneje vplivale na rast inflacije. Za leto 2025 je projekcija strokovnjakov ECB na dnu dokaj ozkega razpona, tj. v skladu z anketo o napovedih drugih strokovnjakov in z napovedjo Consensus Economics. Za leto 2026 je projekcija inflacije, ki so jo pripravili strokovnjaki ECB, rahlo nižja od drugih razpoložljivih napovedi za to leto.
Tabela
Primerjava nedavnih napovedi realne rasti BDP in inflacije za euroobmočje
(medletne spremembe v odstotkih)
| Datum objave | Realna rast BDP | Inflacija (HICP) | ||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
2024 | 2025 | 2026 | 2024 | 2025 | 2026 | ||
Projekcije strokovnjakov ECB | marec 2024 | 0,6 | 1,5 | 1,6 | 2,3 | 2,0 | 1,9 |
Evropska komisija | februar 2024 | 0,8 | 1,5 | - | 2,7 | 2,2 | - |
Consensus Economics | februar 2024 | 0,5 | 1,3 | 1,5 | 2,3 | 2,0 | 2,0 |
OECD | februar 2024 | 0,6 | 1,3 | - | 2,6 | 2,2 | - |
MDS | januar 2024 | 0,9 | 1,7 | - | 2,8 | 2,1 | - |
Survey of Professional Forecasters | januar 2024 | 0,6 | 1,3 | 1,4 | 2,4 | 2,0 | 2,0 |
Viri: (vmesna) zimska gospodarska napoved Evropske komisije, 15. februar 2024; napovedi Consensus Economics, 15. februar 2024 (podatki za leto 2026 so iz ankete iz januarja 2024); Interim Economic Outlook, OECD, 5. februar 2024; World Economic Outlook Update, Mednarodni denarni sklad (MDS), 30. januar 2024; anketa o napovedih drugih strokovnjakov (ECB Survey of Professional Forecasters), 26. januar 2024.
Opombe: Te napovedi niso neposredno primerljive niti med seboj niti s projekcijami strokovnjakov ECB, saj so bile dokončane v različnih časovnih obdobjih. Poleg tega te napovedi uporabljajo drugačne metode za izpeljavo predpostavk o javnofinančnih, finančnih in zunanjih spremenljivkah, vključno s cenami nafte, plina in drugih primarnih surovin. Makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB navajajo medletne stopnje rasti realnega BDP, ki so prilagojene za število delovnih dni, medtem ko Evropska komisija in MDS objavljata medletne stopnje rasti, ki niso prilagojene za število delovnih dni v letu. Druge napovedi ne navajajo, ali temeljijo na podatkih, ki so prilagojeni za število delovnih dni v letu ali ne.
© Evropska centralna banka, 2024
Poštni naslov 60640 Frankfurt na Majni, Nemčija
Telefon +49 69 1344 0
Spletno mesto www.ecb.europa.eu
Vse pravice so pridržane. Razmnoževanje v izobraževalne in nekomercialne namene je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Za terminologijo glej glosar ECB (samo v angleščini).
HTML ISBN 978-92-899-6529-3, ISSN 2529-4601, doi:10.2866/128744, QB-CE-24-001-SL-Q
Presečni datum za tehnične predpostavke, kot so cene nafte in devizni tečaji, je 9. februar 2024. Projekcije za svetovno gospodarstvo so bile dokončane 12. februarja, makroekonomske projekcije za euroobmočje pa so bile dokončane 21. februarja 2024. Tokratne projekcije zajemajo obdobje 2024–2026. Projekcije za tako dolg časovni razpon so povezane z zelo veliko negotovostjo, kar je treba upoštevati tudi pri njihovi interpretaciji. Glej članek z naslovom »The performance of the Eurosystem/ECB staff macroeconomic projections since the financial crisis«, Ekonomski bilten, številka 8, ECB, 2019. Uporabnikom dostopna različica podatkov, na katerih temeljijo izbrane tabele in grafi, je objavljena na naslovu https://www.ecb.europa.eu/pub/projections/html/index.sl.html. Celotna zbirka podatkov za pretekle makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB in Eurosistema je na voljo v zbirki podatkov za makroekonomske projekcije na spletnem mestu ECB. Zbirka podatkov vključuje več spremenljivk, kot jih je predstavljenih v tem poročilu, pri čemer jih je veliko četrtletnih.
Eurostatova prva razčlenitev realne rasti BDP v zadnjem četrtletju 2023 bo objavljena šele po objavi marčnih projekcij strokovnjakov ECB. Tu navedena razčlenitev temelji na predhodnih informacijah iz nekaterih držav euroobmočja in na ocenah strokovnjakov ECB.
Takšno zmanjševanje zalog bi bilo lahko povezano z oceno podjetij, da je raven njihovih zalog ustrezna, ker je povpraševanje umirjeno in so stroški vzdrževanja zalog višji zaradi višjih obrestnih mer.
Glej okvir z naslovom »A model-based assessment of the macroeconomic impact of the ECB’s monetary policy tightening since December 2021«, Economic Bulletin, številka 3, ECB, 2023.
Predpostavka o nominalni donosnosti 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju temelji na tehtanem povprečju donosnosti 10-letnih referenčnih obveznic posameznih držav, tehtani z letnim BDP ter dopolnjeni s prihodnjim gibanjem donosnosti, kot izhaja iz 10-letne nominalne donosnosti vseh obveznic v euroobmočju, ki jo izračunava ECB, pri čemer se začetno razhajanje med obema serijama v obdobju projekcij ohranja konstantno. Predpostavlja se, da bodo razmiki med donosnostjo državnih obveznic posameznih držav in povprečjem za euroobmočje v obdobju projekcij konstantni.
Tehnične predpostavke o cenah primarnih surovin temeljijo na povprečnih gibanjih na terminskih trgih v dvotedenskem obdobju do presečnega datuma (9. februar 2024).
Omembe svetovnih in/ali globalnih agregatov gospodarskih kazalnikov v tem okvirju ne vključujejo euroobmočja.
Od sredine decembra 2023 so glavna kontejnerska ladijska podjetja prekinila ali začasno ustavila storitve v Rdečem morju.
To je bilo upoštevano v analizi scenarija o morebitni nadaljnji eskalaciji konflikta na Bližnjem vzhodu, opisanem v okvirju 3 v decembrskih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema.
To je skladno s preteklimi vzorci, kar kaže, da imajo motnje v trgovinski menjavi v Rdečem morju omejen vpliv na cene nafte. Poleg tega so v sedanjih razmerah cene še naprej umirjene zaradi presežka v ponudbi nafte na svetovni ravni.
Glej Ferrari Minesso, M., Lappe, M.-S. in Rößler, D., »Geopolitično tveganje in cena nafte«, Ekonomski bilten, številka 8, Evropska centralna banka, 2023.
Decembra 2023 je bilo v povprečju na dan 76 tankerjev z nafto in gorivom na jugu Rdečega morja in v Adenskem zalivu, kar je le tri tankerje manj od povprečja v prvih enajstih mesecih leta 2023.
Rezultati za globalne agregate temeljijo na Bayesovi vektorski avtoregresiji (BVAR) s štirimi spremenljivkami: indeks GSCPI ameriške centralne banke v New Yorku, svetovni uvoz (brez euroobmočja), svetovne izvozne cene (brez euroobmočja) v nacionalnih valutah in cene nafte v ameriških dolarjih. Model je ocenjen četrtletno od prvega četrtletja 1998 do prvega četrtletja 2023. Opredelitev štirih modelskih šokov (svetovno povpraševanje, energenti, ozka grla v dobavnih verigah in druga dobava) temelji na omejitvah gibanja in omejitvah predznaka. Kar zadeva izvoz euroobmočja, se uporablja BVAR z mesečno frekvenco od marca 2003 do novembra 2023, vključno s sintetičnim indeksom cen energentov za euroobmočje, energetsko intenzivno do energetsko neintenzivno industrijsko proizvodnjo, inflacijo (HICP), blagovnim izvozom, nominalnim efektivnim tečajem eura ter indeksom GSCPI in svetovnim uvozom (brez euroobmočja). Tuje povpraševanje, ozka grla, ponudba energentov in šok v zvezi z nominalnim efektivnim tečajem se ugotavljajo z omejitvijo predznaka.
Ta scenarij ne vključuje dodatnih predpostavk o vplivu motenj pomorskega prevoza na cene energentov. Namesto tega je odziv cen nafte na motnje pomorskega prevoza določen z BVAR in je ocenjen kot majhen.
Raziskave na primer kažejo, da je po trajnem zaprtju Sueškega prekopa med leti 1967 in 1975 79 parov držav s posledičnim povečanjem razdalje za več kot 50% zabeležilo povprečen upad trgovinske menjave za več kot 20%. Glej Feyrer, J., »Distance, trade, and income – The 1967 to 1975 closing of the Suez Canal as a natural experiment«, Journal of Development Economics, št. 153, 2021.
Naravnanost javnofinančne politike je prilagojena tudi za nepovratna sredstva iz sklada »EU naslednje generacije«. Glej opombe v tabeli 3.
Zgodnejši datum velikonočnih praznikov v letu 2024 v primerjavi s prejšnjim letom bo po ocenah prispeval 0,1 odstotne točke k medletni stopnji inflacije v marcu in ji odvzel 0,1 odstotne točke v aprilu (kar pomeni, da bi se lahko medletna stopnja inflacije v aprilu znižala za 0,2 odstotne točke v primerjavi z marcem samo zaradi tega učinka). Vpliv bo večji pri inflaciji brez energentov in hrane ter zlasti pri storitveni inflaciji, saj bo zgodnejši datum velikonočnih praznikov vplival predvsem na gibanje cen počitnic v paketu.
Vpliv na inflacijo bi bil lahko nekoliko večji, če bi se motnje v Rdečem morju povečale in bile dolgotrajnejše. Več podrobnosti o takšnem scenariju je v okvirju 3.
Več informacij o razčlenitvi deflatorja BDP in vlogi dobička na enoto proizvoda pri analizi inflacije je v okvirju E. Hahn z naslovom »Kako je dobiček na enoto proizvoda prispeval k nedavni krepitvi domačih cenovnih pritiskov v euroobmočju?«, Ekonomski bilten, številka 4, ECB, 2023; ter v Arce, O., Hahn, E., in Koester, G., »How tit-for-tat inflation can make everyone poorer«, Blog ECB, 30. marec 2023.
Uporabljene tržne cene so cene na dan 9. februarja 2024 (presečni datum za tehnične predpostavke).
- 7 March 2024