Leto 2022 na kratko

Leto 2022 je bilo prelomno leto za izvajanje denarne politike ECB. Inflacijski obeti so se nenadno spremenili, saj sta gospodarstvo istočasno prizadeli dve vrsti šoka. Prvič, euroobmočje je utrpelo serijo negativnih ponudbenih šokov, ki so bili dotlej brez primere, povzročile pa so jih motnje v dobavnih verigah zaradi pandemije, ruska neupravičena invazija na Ukrajino in energetska kriza, ki je sledila. To je privedlo do precejšnjega povečanja vhodnih stroškov v vseh gospodarskih sektorjih. Drugič, zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji je prišlo do pozitivnega šoka na strani povpraševanja. To je podjetjem omogočilo, da so vse višje stroške prenašali v cene veliko hitreje in močneje kot v preteklosti.

Že konec leta 2021 smo napovedali, da bomo postopno zmanjševali neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) ter konec marca 2022 prenehali izvajati nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP). Vseeno je bila splošna naravnanost denarne politike še vedno zelo spodbujevalna, saj je bila prilagojena okolju zelo nizke inflacije v zadnjih desetih letih in deflacijskim tveganjem na začetku pandemije. Zato smo sprejeli vrsto ukrepov, da bi naravnanost normalizirali in se hitro odzvali na nove izzive na področju inflacije.

Marca smo pospešili zmanjševanje neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, aprila pa smo napovedali, da bomo nakupe v tretjem četrtletju predvidoma prenehali izvajati. Nato smo julija prvič po 11 letih zvišali ključne obrestne mere ECB in jih ponovno zvišali v seriji velikih dvigov na naslednjih sejah o denarni politiki. Dinamika prilagajanja je bila pomemben signal javnosti, da smo odločeni znižati inflacijo. To je prispevalo k zasidranju inflacijskih pričakovanj kljub temu, da se je rast inflacije pospešila.

Vzporedno s tem smo zagotovili, da bo ob normalizaciji denarne politike transmisija naravnanosti politike še naprej potekala nemoteno prek finančnih trgov v celotnem euroobmočju. To je bilo doseženo z dvema ključnima ukrepoma. Prvič, sklenili smo fleksibilno ponovno investirati glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfelju izrednega programa ob pandemiji, da bi preprečili tveganja za transmisijski mehanizem denarne politike, ki so bila posledica pandemije. Drugič, uvedli smo nov instrument za zaščito transmisije.

Ko so se inflacijski obeti spreminjali, pa je postalo jasno, da doseganje večinoma nevtralne naravnanosti denarne politike samo po sebi ne bo zadostovalo. Projekcije so nakazovale, da bo inflacija predolgo ostala predaleč nad 2-odstotnim srednjeročnim ciljem, opazili pa smo tudi znake, da postaja bolj vztrajna, saj so se cenovni pritiski širili in osnovna inflacija se je krepila. V takšnem okolju smo morali obrestne mere premakniti v restriktivno območje in zmanjšati povpraševanje.

Tako smo decembra, po zadnji seji o denarni politiki v letu, napovedali, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno raven. Hkrati smo izjavili, da so ključne obrestne mere ECB glavno orodje za določanje naravnanosti denarne politike, vendar bomo od marca 2023 dalje začeli postopno in predvidljivo zmanjševati tudi portfelj vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. To je sledilo oktobrskemu sklepu, da se na novo kalibrirajo pogoji v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja, s čimer so bile banke spodbujene k prostovoljnemu predčasnemu odplačilu preostalih izposojenih sredstev. Vrednostni papirji za namene denarne politike v bilanci stanja so se med koncem junija (ko so se neto nakupi prenehali izvajati) in koncem decembra zmanjšali za okrog 830 milijard EUR, kar je prispevalo k normalizaciji bilance stanja.

Poleg ukrepov za boj proti visoki inflaciji smo še naprej preučevali in obravnavali tudi širše grožnje za naš mandat, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Leta 2022 smo sprejeli nadaljnje ukrepe, da bi podnebne spremembe upoštevali v operacijah denarne politike. Med drugim smo izvedli prvi podnebni stresni test več finančnih izpostavljenosti v bilanci stanja ECB in dosegli napredek pri zajemanju vpliva podnebnih sprememb v makroekonomskem modeliranju. Z oktobrom smo začeli razogljičevati imetja podjetniških obveznic v portfeljih za namene denarne politike tako, da smo imetja nagnili v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši. Sklenili smo tudi, da omejimo delež finančnega premoženja, ki so ga izdale nefinančne družbe z velikim ogljičnim odtisom in ga lahko nasprotne stranke zastavijo kot zavarovanje pri izposojanju pri Eurosistemu.

Leta 2022 smo nadaljevali prizadevanja, da ostanemo v špici tehnološkega razvoja na področju plačilnih sistemov in tržne infrastrukture. Med drugim smo se pripravljali na prehod s sistema TARGET2 na nov, posodobljen sistem bruto poravnave v realnem času ter sprejeli več ukrepov, da zagotovimo vseevropsko dosegljivost ponudnikov plačilnih storitev na platformi za poravnavo takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS). Transakcije takojšnjih plačil prek platforme TIPS so se leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečale za 17-krat.

Leto 2022 je zaznamovala tudi 20. obletnica uvedbe eurskih bankovcev in kovancev, ki je bila mejnik v evropski zgodovini in otipljiv simbol evropskega povezovanja. Gotovina je še vedno plačilno sredstvo, ki ga Evropejci najpogosteje uporabljajo, saj predstavlja skoraj 60% vseh plačil, zato ni dvoma, da bo gotovina še naprej igrala pomembno vlogo v življenju ljudi. Ker pa gospodarstvo postaja vse bolj digitalno, moramo zagotoviti, da bodo Evropejci imeli dostop tudi do varnih, učinkovitih in priročnih digitalnih metod plačevanja. Zato Eurosistem preučuje možnost izdaje digitalnega eura. V fazi proučevanja je Eurosistem leta 2022 določil glavne primere uporabe in sprejel več ključnih odločitev glede zasnove digitalnega eura.

Ob izteku leta se je euroobmočje spet razširilo, saj je Hrvaška 1. januarja 2023 postala najnovejša članica, kar kaže, da euro ostaja privlačna valuta, ki prinaša stabilnost sodelujočim članicam.

Nič od zgoraj navedenega pa ne bi bilo mogoče brez predanosti zaposlenih v ECB in njihove kolektivne odločenosti, da služijo prebivalcem Evrope.

Frankfurt na Majni, maj 2023

Christine Lagarde

Predsednica

Leto 2022 v številkah

1 Visoka inflacija ob vse večji negotovosti in počasnejši gospodarski rasti

Svetovna gospodarska rast se je v letu 2022 upočasnila. Ruska invazija na Ukrajino, visoka inflacija in zaostreni pogoji financiranja so zaviralno vplivali tako na visoko razvita kot tudi na nastajajoča tržna gospodarstva. Svetovni inflacijski pritiski so se precej povečali zaradi volatilnih cen primarnih surovin, ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah in zaostrenih razmer na trgih dela. Euro je v razmerju do ameriškega dolarja oslabel, medtem ko se je v razmerju do številnih drugih valut okrepil, tako da je bil nominalni efektivni tečaj stabilnejši.

V euroobmočju se je inflacija zvišala z 2,6% v letu 2021 na 8,4% v letu 2022, kar je bilo predvsem posledica skokovitega porasta cen energentov in hrane, ki ga je sprožila vojna v Ukrajini. Cenovni pritiski so se v številnih gospodarskih sektorjih povečali zaradi preteklih ozkih grl v dobavnih verigah in deloma zaradi povpraševanja, ki je bilo med pandemijo koronavirusa (COVID-19) zavrto, skupaj z visokimi vhodnimi stroški v proizvodnji zaradi rasti cen energentov. Po močni prvi polovici leta, ko je odprava pandemičnih omejitev spodbudno vplivala predvsem na storitvene dejavnosti, se je predvsem zaradi posledic vojne v Ukrajini rast v euroobmočju upočasnila.

1.1 Upočasnjevanje gospodarske aktivnosti v visoko razvitih in nastajajočih tržnih gospodarstvih

Svetovna gospodarska rast se je v letu 2022 zaradi negotovosti, ki so jo povzročili ruska vojna v Ukrajini in drugi geopolitični dejavniki, ter zaradi zvišanja inflacije in zaostritve pogojev financiranja zmanjšala na 3,4% v primerjavi s 6,4% v letu 2021. Rast se je upočasnila v visoko razvitih in tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih (graf 1.1, slika a). Upočasnitev je sledila močnemu okrevanju v letu 2021, ki je bilo predvsem posledica sprostitve omejitev, povezanih s pandemijo, in poznejšega povečanja svetovnega povpraševanja. Na začetku leta 2022 je vojna v Ukrajini povzročila še en velik šok za svetovno gospodarstvo. Privedla je do skokovitega porasta in velike volatilnosti cen primarnih surovin ter oslabila prehransko varnost, zlasti v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Zaradi naraščanja cen energentov in hrane so se povečali svetovni inflacijski pritiski, znižal realni razpoložljivi dohodek gospodinjstev, centralne banke pa so hitro zaostrile denarno politiko. V okolju vse višjih obrestnih mer, zniževanja vrednosti delniških trgov in povečane nenaklonjenosti tveganju so se svetovni pogoji financiranja močno zaostrili.

Graf 1.1

Gibanje svetovnega BDP in svetovne trgovinske menjave

(medletne spremembe v odstotkih)

Svetovna trgovinska menjava se je v letu 2022 zmanjšala, čeprav je bila še vedno večja od dolgoročnega povprečja (graf 1.1, slika b). K temu je prispevala predvsem šibka aktivnost v predelovalnih dejavnostih. V prvi polovici leta je bila svetovna trgovinska menjava še vedno razmeroma odporna, saj je posledice ruske vojne v Ukrajini in vztrajnih ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah delno odtehtalo okrevanje storitev na področju potovanj in prevoza ob sproščanju omejitev, povezanih s pandemijo. V drugi polovici leta pa se je trgovinska menjava zlasti zaradi manjšega uvoza iz nastajajočih tržnih gospodarstev precej upočasnila. Čeprav integracija globalnih vrednostnih verig stagnira že od svetovne finančne krize, so bila podjetja zaradi pandemije in geopolitičnih dogajanj bolj motivirana, da se vrnejo k domači proizvodnji in diverzificirajo svoje dobavitelje, kar bi lahko v prihodnosti povzročilo fragmentacijo globalnih vrednostnih verig.

Svetovni inflacijski pritiski, kot se odražajo v merilih skupne inflacije ter v merilih inflacije brez energentov in hrane, so se v letu 2022 precej povečali (graf 1.2). Poganjali so jih visoke in volatilne cene primarnih surovin, ozka grla v svetovnih dobavnih verigah, vztrajni učinki ponovnega odpiranja gospodarstva po pandemiji in zaostrene razmere na trgih dela. V državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je skupna inflacija v oktobru skupno dosegla najvišjo 10,7-ostotno raven, nato pa se je začela zniževati. V istem mesecu je najvišjo raven, in sicer 7,8%, dosegla tudi inflacija brez energentov in hrane. V večini držav je bilo zvišanje inflacije v prvi polovici leta predvsem posledica višjih cen primarnih surovin. Zvišanje inflacije brez energentov in hrane v nadaljevanju leta je pomenilo, da so inflacijski pritiski postajali vse bolj razširjeni tako v visoko razvitih kot tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih. K osnovnim inflacijskim pritiskom so prispevali tudi vse večji plačni pritiski, saj so bile razmere na trgih dela v glavnih visoko razvitih gospodarstvih kljub upočasnitvi svetovne gospodarske aktivnosti še vedno zaostrene.

Graf 1.2

Stopnja inflacije v državah OECD

(medletne spremembe v odstotkih, mesečni podatki)

Cene energentov so se v letu 2022 močno zvišale, vendar so se proti koncu leta nekoliko umirile. Cene nafte so se zvišale za 6%, k čemur so prispevale motnje v dobavi, ki so bile predvsem posledica ruske invazije na Ukrajino, zaradi katere so spomladi cene nafte močno porasle. Motnje v dobavi je delno izravnalo manjše povpraševanje zaradi upočasnjevanja svetovne gospodarske rasti in ukrepov za zajezitev koronavirusa na Kitajskem. Zaradi ruske invazije na Ukrajino in zmanjšane dobave plina v Evropo so kot še nikoli prej poskočile tudi evropske cene plina, ki so se takoj po invaziji zvišale za več kot 240% glede na raven z začetka leta. Skokovit porast cen plina je na splošno precej zaznamoval evropske cene energije, saj je povzročil tudi dvig veleprodajnih cen električne energije. Cene plina so se v zadnjem četrtletju leta umirile, saj je imela Evropska unija zaradi povečanega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (UZP) in ukrepov za varčevanje s plinom ob začetku kurilne sezone visoko raven skladiščenja plina, zaradi česar so bile cene plina ob koncu leta 2022 večinoma podobne tistim pred invazijo, vendar so bile še vedno za 14% višje kot na začetku leta.

Euro je leta 2022 v razmerju do ameriškega dolarja depreciiral za 6%, vendar je bil nominalni efektivni tečaj stabilnejši (+0,8%), čeprav se je znotraj leta precej spreminjal. Ameriški dolar se je okrepil v razmerju do večine drugih valut, ko je ameriška centralna banka zaostrila denarno politiko, svetovno dojemanje tveganj pa je bilo zmerno. Na euro so pritiskali tudi visoke cene energentov in vse slabši gospodarski obeti za euroobmočje. Kljub temu je v razmerju do drugih glavnih valut, kot so britanski funt, japonski jen in kitajski renminbi, apreciiral.

Med glavnimi tveganji za obete glede svetovne gospodarske rasti ob koncu leta 2022 so bili ob veliki negotovosti obsežnejše posledice vojne v Ukrajini, prelivanje negativnih posledic močnejše upočasnitve rasti kitajskega gospodarstva in strožji pogoji financiranja zaradi hitrejšega umikanja spodbujevalne naravnanosti denarne politike v glavnih visoko razvitih gospodarstvih. Slednje je verjetno sprožilo večje odlive kapitala iz nastajajočih tržnih gospodarstev in motnje na finančnih trgih. Poleg tega so bili svetovni trgi primarnih surovin še vedno občutljivi na tveganja na strani ponudbe. Višje cene primarnih surovin in močnejše prelivanje v rast cen življenjskih potrebščin bi lahko precej močneje spodkopali kupno moč in negativno vplivali na svetovno povpraševanje. Poleg tega bi lahko rast zavirali in inflacijo poganjali tudi obnovljeni pritiski v svetovnih dobavnih verigah in vse večja fragmentacija svetovnega trgovinskega sistema.

1.2 Rast v euroobmočju je med letom 2022 precej oslabela

BDP v euroobmočju se je leta 2022 realno povečal za 3,5%, potem ko se je v letu 2021 ob okrevanju gospodarstva po recesiji, povezani s pandemijo, povečal za 5,3% (graf 1.3). Na rast v letu 2022 je vplival predvsem močan prispevek domačega povpraševanja. Ob koncu leta je bila gospodarska aktivnost v euroobmočju za 2,4% večja kot pred pandemijo, tj. v zadnjem četrtletju 2019. Vendar pa se je gospodarska rast med državami močno razlikovala, kar je bilo posledica različne gospodarske strukture ter tega, koliko sta na posamezne države vplivala ponovno odprtje storitvenih dejavnosti in ruska invazija na Ukrajino. Ko je močan odboj povpraševanja po storitvah z veliko medsebojnih fizičnih stikov v prvi polovici leta izgubil zagon, je začelo strmo naraščanje cen energentov zavirati potrošnjo in proizvodnjo v celotnem gospodarstvu. Euroobmočje je občutilo tudi vpliv vse šibkejšega svetovnega povpraševanja in zaostrene denarne politike v številnih glavnih gospodarstvih ob veliki gospodarski negotovosti ter vse manjšem zaupanju podjetij in gospodinjstev.

Graf 1.3

Realni BDP v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

V letu 2022 je bila podpora denarne politike umaknjena, javnofinančna politika pa je bila osredotočena na zaščito pred zviševanjem cen energentov. Čeprav se je naravnanost denarne politike decembra 2021 začela normalizirati, je denarna politika ostala na splošno spodbujevalno naravnana, zlasti v prvi polovici leta. V drugi polovici leta je bila podpora denarne politike hitro umaknjena v tako velikih korakih kot še nikoli do zdaj (glej razdelek 2.1). Vlade držav v euroobmočju so za ublažitev vpliva visokih cen energentov uvedle ukrepe javnofinančne politike, ki večinoma niso bili ciljno usmerjeni ter niso bili namenjeni predvsem zaščiti najranljivejših gospodinjstev in podjetij. Približno polovica teh ukrepov je vplivala na mejne stroške porabe energije in ni bila prilagojena ohranjanju spodbud k manjši porabi energije. Hkrati so se še naprej izvajale strukturne politike za povečanje sposobnosti gospodarstva euroobmočja za rast. K tem ciljem je pomembno prispevalo nadaljnje izvajanje načrtovanih investicij in strukturnih reform držav v okviru programa »EU naslednje generacije«.

Zasebna potrošnja je bila v letu 2022 odporna, saj je dohodek od dela ostal močan, zavrto povpraševanje pa so podpirali prihranki (graf 1.4). K pozitivni dinamiki je prispevala predvsem potrošnja storitev, ki se je ob odpravi pandemičnih omejitev izrazito povečala. Kljub temu se je rast zasebne potrošnje med letom upočasnila zaradi šibke potrošnje netrajnih proizvodov ob zmanjševanju rasti realnega razpoložljivega dohodka in vztrajni negotovosti. Na splošno se je potrošnja gospodinjstev v letu 2022 povečala za 4,3%. Ob močni rasti zaposlenosti in postopnem zviševanju plač je dohodek od dela, ki se navadno za potrošnjo uporablja bolj kot drugi viri dohodka, največ prispeval k rasti razpoložljivega dohodka v letu 2022. Vendar pa je proti koncu leta naraščanje inflacije vse bolj vplivalo na zniževanje realnega razpoložljivega dohodka, s čimer so se izničili pozitivni učinki odpornega trga dela in javnofinančne podpore.

Graf 1.4

Realna zasebna potrošnja v euroobmočju

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Rast negradbenih naložb – približek za zasebne nestanovanjske naložbe – je v letu 2022 močno nihala (graf 1.5).^[1] Brez upoštevanja izrazito volatilne komponente neopredmetenih naložb na Irskem^[2] se je rast negradbenih naložb vse leto upočasnjevala. Na začetku leta je bila močna, saj so jo spodbujali veliko povpraševanje, visoki dobički podjetij in ugodni pogoji financiranja, ko so bile omejitve, povezane s pandemijo, odpravljene. Vendar pa so se zaradi ruske vojne v Ukrajini in posledične energetske krize ter zmanjševanja spodbujevalne naravnanosti denarne politike zvišali stroški energije in financiranja za podjetja. Zaradi tega so bila ob vse manjšem domačem in svetovnem povpraševanju v okolju velike negotovosti manj motivirana, da investirajo. Kar zadeva raven naložb, so bile negradbene naložbe do konca leta 2022 precej manjše od ravni v zadnjem četrtletju 2019, na zvišanje katere je vplivalo precejšnje povečanje neopredmetenih naložb. Če ne upoštevamo neopredmetenih naložb na Irskem, so negradbene naložbe okrevale že do konca leta 2020. V celoti gledano so se negradbene naložbe v letu 2022 povečale za 5,2%.

Graf 1.5

Realne naložbe v euroobmočju

(medčetrtletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Rast stanovanjskih naložb je bila v prvem četrtletju 2022 močna, saj so povpraševanje po stanovanjih podpirali ugodni pogoji financiranja, velik obseg akumuliranih prihrankov in ukrepi podpore dohodkom. Vendar pa so se stanovanjske naložbe v naslednjih četrtletjih zmanjšale, saj je povpraševanje zaradi zviševanja hipotekarnih obrestnih mer in negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, oslabelo, na ponudbo pa je negativno vplivalo strmo naraščanje stroškov zaradi pomanjkanja materiala in delavcev. Ob koncu leta 2022 so bile stanovanjske naložbe za okrog 3% večje kot pred pandemijo, skupno pa so se v letu 2022 povečale za 1,1%.

Saldo blagovne menjave v euroobmočju se je leta 2022 predvsem zaradi višjih stroškov uvoza energentov in slabše izvozne uspešnosti prevesil v primanjkljaj. Pri uvozu je močno rast, ki sta jo poganjala kopičenje zalog energentov in povečevanje uvoza proizvodov za vmesno porabo, spremljalo močno zviševanje cen, zlasti uvoza energentov. Izvoz blaga je oviralo ponovno povečevanje ozkih grl v dobavnih verigah v prvi polovici leta 2022. Šibak je ostal tudi pozneje, ko se je svetovno povpraševanje zmanjšalo, težave v dobavnih verigah pa so se le postopno odpravljale. Nasprotno sta na izvoz storitev, zlasti v turizmu, ugodno vplivala sproščanje in postopna odprava omejitev, povezanih s pandemijo. Na splošno je bil v letu 2022 prispevek trgovinske menjave k rasti BDP euroobmočja približno nevtralen.

Trg dela

Trg dela je ob odboju gospodarske aktivnosti v euroobmočju še naprej močno okreval po pandemiji. Do zadnjega četrtletja 2022 sta skupna zaposlenost in skupno število opravljenih delovnih ur presegla raven iz zadnjega četrtletja 2019 za 2,3% oziroma 0,6% (graf 1.6). Stopnja aktivnosti prebivalstva v starostni skupini 15–74 let se je v zadnjem četrtletju 2022 zvišala na 65,2%, kar je 0,5 odstotne točke več kot v zadnjem četrtletju 2019. Skladno z rastjo zaposlenosti se je stopnja brezposelnosti nadalje znižala, in sicer z že dotlej najnižje 6,9-odstotne ravni v januarju 2022 na 6,7% ob koncu leta 2022 (graf 1.7). Uporaba programov za ohranitev delovnih mest, s katerimi se je med krizo omejevalo število odpuščanj, se je zmanjšala, večina delavcev, vključenih v te programe, pa je ponovno prešla na običajno število delovnih ur.

Graf 1.6

Zaposlenost, opravljene delovne ure in stopnja aktivnosti prebivalstva

(lestvica na levi strani: indeks: IV 2019 = 100; lestvica na desni strani: odstotek delovno sposobnega prebivalstva)

Graf 1.7

Brezposelnost in delovna sila

(lestvica na levi strani: medčetrtletne spremembe v odstotkih, prispevki v odstotnih točkah; lestvica na desni strani: odstotek delovne sile)

Trg dela v euroobmočju je leta 2022 kljub ruski vojni v Ukrajini ostal na splošno odporen, kar se kaže tudi v še naprej visokem številu prostih delovnih mest proti koncu leta. Kljub temu so se v drugi polovici leta gibanja na trgu dela umirila, anketni kazalniki povpraševanja po delavcih pa so se znižali. V okvirju 1 je predstavljena primerjava med gibanji na trgu dela v ZDA in v euroobmočju. Namen je bolje razumeti razlike in podobnosti v dejavnikih okrevanja po pandemiji ter obetih za prihodnje gibanje zaposlenosti in plač.

1.3 Ukrepi javnofinančne politike za obvladovanje krize življenjskih stroškov

Leta 2022 so se vlade držav v euroobmočju že tretje leto zapored spopadale z novimi izzivi, ki so zahtevali odzivno javnofinančno politiko. Stopnja javnofinančnega primanjkljaja v euroobmočju se je znižala s 5,1% BDP v letu 2021 na 3,5% BDP v letu 2022 (graf 1.8), saj so se podporni ukrepi, povezani s pandemijo, iztekli in so jih le delno nadomestili novi podporni ukrepi. Slednji so bili namenjeni odzivanju na vse višje cene energentov in njihove posledice, in sicer višje življenjske stroške za gospodinjstva in višje stroške za podjetja. V manjši meri so se z njimi financirali tudi izdatki, povezani z rusko vojno v Ukrajini. Enaka gibanja se kažejo tudi v naravnanosti javnofinančne politike, ki se je v letu 2022 že drugo leto zapored zmerno zaostrila.^[3] Kot je razvidno iz spodnjega grafa, pa je zaostritev javnofinančne politike do zdaj odtehtala le dobro tretjino popuščanja v letu 2020.

Graf 1.8

Javnofinančni saldo in naravnanost javnofinančne politike v euroobmočju

(v odstotkih BDP)

Ko so se cene energentov ob koncu leta 2021 začele močneje zviševati, so vlade držav v euroobmočju uvedle podporne ukrepe v višini približno 0,2% BDP. Vključevali so subvencije, znižanje posrednih davkov ter transferje gospodinjstvom in podjetjem. Leta 2022, ob ruskem napadu na Ukrajino, so vlade te ukrepe hitro povečale na okrog 1,9% BDP (graf 1.9), kar je vključevalo tudi kapitalske transferje podjetjem za proizvodnjo energije. Poleg tega so med drugim zaradi izdatkov, povezanih z begunci, in vojaških izdatkov državno podporo povečale za 0,2% BDP. Ukrepe v podporo pri spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo so le v manjši meri odtehtali novi ukrepi na strani financiranja, kot so višje neposredno obdavčenje proizvajalcev energije, ki ustvarjajo visoke nepričakovane dobičke. To pomeni, da je bil njihov neto proračunski učinek še vedno velik, na ravni okrog 1,7% BDP. Skupno je bruto diskrecijska podpora (podpora pri spopadanju z visokimi cenami energentov in inflacijo plus izdatki, povezani z begunci, in vojaški izdatki) tako znašala 2,1% BDP, brez novega financiranja pa 1,9% BDP (graf 1.10).

Graf 1.9

Proračunska podpora v euroobmočju, povezana z visokimi cenami energentov in inflacijo

(v odstotkih BDP; raven na leto)

Graf 1.10

Proračunska podpora v euroobmočju, povezana z visokimi cenami energentov, inflacijo in rusko vojno v Ukrajini

(v odstotkih BDP iz leta 2022; raven na leto)

Podporni ukrepi bi morali biti začasni, usmerjeni v najranljivejša gospodinjstva in podjetja ter prilagojeni temu, da se ohranijo spodbude k manjši porabi energije. Javnofinančni ukrepi, ki teh načel ne bodo izpolnjevali, bodo verjetno še povečali inflacijske pritiske, zaradi česar bi bil potreben odločnejši odziv denarne politike, in zaviralno vplivali na javne finance. Ker je bil ciljno usmerjen le majhen delež teh ukrepov (12% po lanskih decembrskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema^[4]), je pomembno, da vlade te ukrepe ustrezno prilagodijo.

Pandemija, ruska vojna v Ukrajini in javnofinančni izdatki, s katerimi naj bi se kompenzirale visoke stopnje inflacije, so zaporedni veliki šoki za javne finance. Ti so se pojavili ob že velikem deležu javnega dolga v BDP. Medtem ko je pandemija povzročila visoke stroške za javne finance, zaradi vojne v Ukrajini pa so se povečala tveganja za obete glede gospodarske rasti, je neto vpliv inflacijskega šoka na raven javnega dolga manj jasen. Medtem ko bodo višji davčni prihodki nekoliko vplivali na zmanjšanje deleža dolga, je visoka inflacija sprožila normalizacijo denarne politike in s tem zviševanje stroškov financiranja. Poleg tega se javnofinančni odhodki običajno sčasoma uskladijo s prihodki, medtem ko inflacija negativno vpliva na rast gospodarske aktivnosti.

Pritiski na javne finance se bodo verjetno povečali. Poleg tega, da bodo pritiski posledica vse višjih javnofinančnih stroškov zaradi staranja prebivalstva, bodo med drugim izvirali tudi iz potrebe po pospešitvi energetskega prehoda ter povečanju naložb v bolj zeleno in bolj digitalno gospodarstvo. Zato je pomembno, da se vprašanje povečane ranljivosti javnih financ euroobmočja rešuje z reformami za povečanje gospodarske rasti in s postopnim zmanjšanjem visoke zadolženosti. Za to bodo potrebni hitro izvajanje načrtovanih investicij in strukturnih reform v okviru programa »EU naslednje generacije« ter preudarne javnofinančne politike v prihodnjih letih.

1.4 Močno zvišanje inflacije v euroobmočju

Skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), je leta 2022 v povprečju znašala 8,4%, kar je precej več od povprečne 2,6-odstotne stopnje leta 2021. Inflacija se je strmo zviševala skozi vse leto, medletna stopnja pa je v poznejših mesecih dosegala visoko raven okrog 10%. K zviševanju skupne inflacije so najpomembneje prispevale cene energentov, vse močneje pa so se zviševale tudi cene hrane, zlasti po ruskem napadu na Ukrajino v februarju. Poleg tega so k inflacijskim pritiskom dodatno prispevali vztrajna ozka grla v dobavnih verigah za industrijske proizvode, okrevanje povpraševanja po sprostitvi pandemičnih omejitev, zlasti v storitvenih dejavnostih, in depreciacija eura (graf 1.11). Na splošno so se cenovni pritiski širili na vse več sektorjev, kar je bilo deloma posledica posrednega vpliva visokih stroškov energije v celotnem gospodarstvu. Precej so se povečale tudi razlike v stopnji inflacije med državami euroobmočja, na kar so vplivale predvsem različne stopnje izpostavljenosti šokom zaradi višjih cen primarnih surovin in energentov. Večina meril osnovne inflacije se je med letom močno zvišala. Ob koncu leta 2022 so dejavniki, ki so vplivali na zvišanje inflacije, po pričakovanjih izginili, inflacija pa naj bi se med letom 2023 umirila.

Graf 1.11

Skupna inflacija in glavne komponente

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Gibanja v skupini energentov so neposredno prispevala k skoraj polovici zvišanja skupne inflacije v letu 2022. Inflacija v skupini energentov je bila visoka že na začetku leta, nato pa se je po ruskem napadu na Ukrajino dodatno izrazito zvišala zaradi zaskrbljenosti, da bi bila lahko dobava energentov motena. Oktobra je inflacija v skupini energentov znašala 41,5%, pri čemer je bil prispevek cen plina in električne energije velik, katerih osnovne veleprodajne cene so se oddvojile od cen nafte. Vlade so sprejele obsežne javnofinančne ukrepe, ki so nekoliko ublažili kratkoročni vpliv naraščajočih cen energentov (glej razdelek 1.3). Različna intenzivnost teh ukrepov je prispevala k razlikam v inflaciji v skupini energentov med državami euroobmočja, pri čemer so najvišje stopnje inflacije dosegle baltske države. Strmo zvišanje energetskih stroškov je močno pritiskalo tudi na dvig cen hrane, pri čemer je nanje vplivalo z različnimi zamiki. Vojna v Ukrajini je imela tudi bolj neposreden vpliv na cene hrane, saj sta Rusija in Ukrajina pomembni izvoznici žita in mineralov, ki se uporabljajo pri proizvodnji gnojil.^[5] Prispevek skupne rasti cen hrane k skupni inflaciji je decembra 2022 dosegel 2,9 odstotne točke, kar je precej nad ravnijo iz leta 2021, in sicer zaradi zvišanja v skupini nepredelane in predelane hrane.

Kazalniki osnovne inflacije so se med letom 2022 precej zvišali, čeprav so proti koncu leta kazali nekaj znakov umirjanja. Inflacija brez energentov in hrane je bila na začetku leta že višja od ciljne inflacije ECB, saj je znašala 2,3%, decembra pa se je zvišala na 5,2%. V povprečju se je inflacija v skupini industrijskih proizvodov razen energentov leta 2022 povečala na 4,6%, inflacija v skupini storitev pa je dosegla 3,5%. Cenovni pritiski so bili večinoma posledica istih dejavnikov: zelo močnega zvišanja vhodnih stroškov, delno povezanega z dvigom cen energetskih surovin, ter s pandemijo povezanih dejavnikov, kot so ozka grla v svetovnih dobavnih verigah in učinki ponovnega odpiranja gospodarstva. K inflacijskim pritiskom je prispevala tudi depreciacija eura v večjem delu leta. Ko so se motnje v dobavnih verigah v drugi polovici leta 2022 postopno zmanjšale, cene primarnih surovin pa so se znižale, so se pritiski v zgodnjih fazah cenovne verige po poletju umirili. Vendar pa je bila inflacija še vedno visoka zaradi zapoznelih učinkov prenosa. Med pandemijo zavrto povpraševanje je po odpravi pandemičnih omejitev prispevalo k ugodnemu cenovnemu okolju za podjetja, zlasti za storitvene dejavnosti z veliko medsebojnih fizičnih stikov. Na splošno so cenovni pritiski postajali vse bolj vztrajni in razširjeni. Zato so se vsi kazalniki osnovne inflacije zvišali.

Domači stroškovni pritiski v euroobmočju, merjeni z rastjo deflatorja BDP, so se leta 2022 v povprečju povečali za 4,7%, s čimer se je nadaljevalo gibanje iz leta 2021 (graf 1.12). Pritiski zaradi gibanja plač so bili v prvi polovici leta še vedno umirjeni, vendar so proti koncu leta postali izrazitejši. Medletna rast sredstev za zaposlene na zaposlenega se je v letu 2022 zvišala, in sicer v povprečju na 4,5%, potem ko je v letu 2021 znašala 3,9%, v povprečju obdobja pred pandemijo (med letoma 2015 in 2019) pa 1,7%. Zvišanje od predhodnega leta je bilo delno posledica povečanja povprečnega števila opravljenih delovnih ur, ko je vpliv programov za ohranitev delovnih mest oslabel. Povprečna medletna stopnja rasti dogovorjenih plač, na katere so vladni ukrepi manj vplivali, je v letu 2022 znašala 2,8%, kar je rahlo manj od medletne stopnje rasti dejanskih plač, k čemur je prispevala okrepitev plačnih pritiskov proti koncu leta. Kompenziranje inflacije je med letom 2022 postajalo vse pomembnejši vidik pri pogajanjih o plačah, zlasti zato, ker so bili trgi dela še vedno močni. Višje stroške dela je delno odtehtalo povečanje produktivnosti dela. Dobiček na enoto proizvoda v vseh sektorjih je med letom pozitivno prispeval k deflatorju BDP, kar pomeni, da so lahko podjetja zvišanje vhodnih stroškov prenesla na prodajne cene.

Graf 1.12

Razčlenitev deflatorja BDP

(medletne spremembe v odstotkih; prispevki v odstotnih točkah)

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja drugih napovedovalcev, ki so konec leta 2021 znašala 1,9%, so se med letom 2022 zviševala in v zadnjem četrtletju dosegla 2,2% (graf 1.13). Tudi na podlagi podatkov iz drugih anket, na primer iz ankete ECB o napovedih denarnih analitikov in ankete Consensus Economics, je mogoče sklepati, da so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja kljub višjim kratkoročnim pričakovanjem zasidrana na ravni 2% ali tik nad njo. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, zlasti obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so se na začetku leta znižala v pričakovanju zaostritve denarne politike, vendar so se po izbruhu ruske vojne v Ukrajini postopno zvišala, tako da so konec decembra znašala 2,38%. Pomembno je opozoriti, da tržna merila nadomestila za inflacijo niso neposredno merilo dejanskih inflacijskih pričakovanj tržnih udeležencev, ker vključujejo premije za inflacijsko tveganje, ki so nadomestilo za negotovost v zvezi z inflacijo.

Graf 1.13

Anketni in tržni kazalniki inflacijskih pričakovanj

(medletne spremembe v odstotkih)

1.5 Strožji pogoji kreditiranja in financiranja ob normalizaciji denarne politike

Ob povečevanju inflacijskih pritiskov v celotnem gospodarstvu (glej razdelek 1.4) je ECB v letu 2022 sprejela odločne ukrepe, da bi normalizirala denarno politiko ter preprečila, da bi dolgoročnejša inflacijska pričakovanja postala odsidrana in presegla 2-odstotni inflacijski cilj (glej razdelek 2.1). Netvegane dolgoročne obrestne mere so bile bolj volatilne kot v letu 2021, kar je bilo delno posledica zelo velike negotovosti glede inflacije in odziva denarnih oblasti po vsem svetu, tudi v euroobmočju. Dolgoročna donosnost se je na splošno povečala. Povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP, je tesno sledila gibanju netvegane obrestne mere (graf 1.14). Na ravni posameznih držav so bila gibanja razmikov v donosnosti državnih obveznic kljub nekaterim razlikam med državami na splošno umirjena, kar je delno posledica junijske napovedi Sveta ECB, da bo fleksibilno ponovno investiral unovčenja, ki izhajajo iz portfelja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji, in tudi posledica odobritve instrumenta za zaščito transmisije v juliju (glej razdelek 2.1). Povprečna nominalna donosnost 10-letnih državnih obveznic v euroobmočju, tehtana z BDP, je 31. decembra 2022 znašala 3,26%, kar je skoraj 300 bazičnih točk več kot ob koncu leta 2021.

Graf 1.14

Dolgoročne obrestne mere ter stroški zadolževanja za podjetja in gospodinjstva za nakup stanovanja

(v odstotkih na leto)

Pričakovanja, da bodo obrestne mere višje, dolgoročna rast dobička pa manjša, so povzročala pritiske na zniževanje tečajev delnic. Na splošno so bili tečaji delnic v euroobmočju leta 2022 zelo volatilni in so se znižali. Širša indeksa tečajev delnic nefinančnih družb in bank v euroobmočju (graf 1.15) sta bila 31. decembra 2022 za okrog 16% oziroma 4,4% nižja kot ob koncu leta 2021. Ker se je močno povečala tudi donosnost podjetniških obveznic v naložbenem razredu in v kategoriji visoko donosnih obveznic, so se pogoji financiranja v euroobmočju precej zaostrili.

Graf 1.15

Delniški indeksi v euroobmočju in ZDA

(indeks: 1. januar 2021 = 100)

Ob normalizaciji denarne politike in splošnih tržnih gibanjih so se stroški financiranja za banke in posojilne obrestne mere bank v letu 2022 strmo zvišali. K zvišanju stroškov financiranja za banke so prispevali splošni trend naraščanja donosnosti bančnih obveznic, postopno povečevanje obrestovanja vlog komitentov ter sprememba pogojev v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) proti koncu leta. Zaradi tega so se nominalne posojilne obrestne mere bank v letu 2022 zvišale na raven, nazadnje doseženo v letu 2014. Tudi anketa o bančnih posojilih v euroobmočju je pokazala, da so se kreditni standardi bank (tj. notranje smernice ali kriteriji odobravanja posojil) za posojila gospodinjstvom in podjetjem precej zaostrili. Skupne obrestne mere bank za stanovanjska posojila gospodinjstvom so ob koncu leta 2022 znašale 2,94%, kar pomeni, da so se od konca leta 2021 zvišale za skupno 163 bazičnih točk, skupne obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam pa so se od takrat zvišale za 205 bazičnih točk in so znašale 3,41% (graf 1.14). Če na ta gibanja gledamo v povezavi s spremembami ključnih obrestnih mer ECB, so bila večinoma skladna s preteklimi obdobji zaostrovanja denarne politike, razlike v posojilnih obrestnih merah med državami pa so ostale omejene. Iz tega je mogoče sklepati, da so se spremembe denarne politike ECB nemoteno prenašale na obrestne mere v euroobmočju.

Rast kreditiranja se je v prvi polovici leta 2022 povečala, vendar se je novo kreditiranje po poletju zaradi strožjih pogojev kreditiranja umirilo (graf 1.16). Medletna stopnja rasti bančnih posojil gospodinjstvom se je v celotnem letu znižala na 3,8%, in sicer zaradi vse višjih obrestnih mer, strožjih kreditnih standardov in manjšega zaupanja potrošnikov. Medletna stopnja rasti bančnih posojil podjetjem se je v letu 2022 vseeno povečala, in sicer na 6,3%, čeprav to prikriva različna gibanja med letom. Nominalna rast je bila v večjem delu leta močna, kar je bilo posledica potreb podjetij po financiranju obratnega kapitala in zalog zaradi vztrajnih ozkih grl v dobavnih verigah in visokih stroškov. Vendar pa se je v zadnjih mesecih bančno kreditiranje podjetij zaradi vpliva strožjih pogojev financiranja na dejavnike ponudbe in povpraševanja močno zmanjšalo. Med letom se je zmanjšalo tudi neto izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev, ki je za podjetja postalo dražje. V celoti gledano so se neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe leta 2022 zmanjšali, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja medpodjetniških posojil kot oblike financiranja (graf 1.17) Poleg tega je iz ankete o dostopu podjetij do financiranja razvidno, da so podjetja vse bolj pesimistična glede prihodnje razpoložljivosti večine virov zunanjega financiranja.

Graf 1.16

Rast agregata M3 ter rast kreditov nefinančnim družbam in gospodinjstvom

(medletne spremembe v odstotkih)

Graf 1.17

Neto tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe

(letni tokovi v milijardah EUR)

Dinamika akumuliranja vlog se je zmanjšala z visokih ravni, doseženih med pandemijo, k čemur so prispevali predvsem večji izdatki zaradi naraščanja cen in višji donosi od alternativnih oblik varčevanja skladno z normalizacijo denarne politike. Medletna stopnja rasti širokega denarja (agregata M3) se je v letu 2022 še dodatno znižala na 4,1% (graf 1.16), kar je bilo posledica konca izvajanja Eurosistemovih neto nakupov vrednostnih papirjev v juliju, manjšega obsega ustvarjanja kreditov v zadnjem četrtletju 2022 in neto denarnih odlivov v tujino, povezanih z višjimi cenami energentov v euroobmočju.

Okvir 1
Gibanja na trgu dela v euroobmočju in ZDA v letu 2022

V okolju velike negotovosti leta 2022 so bile analize trga dela bistven element pri ocenjevanju stanja gospodarstva in stopnje neizkoriščenega potenciala. V tem okvirju so obravnavane podobnosti in razlike med trgom dela v euroobmočju in ZDA z vidika okrevanja po pandemiji.

Gibanje skupnega števila opravljenih delovnih ur

V letu 2022 se je skupno število opravljenih delovnih ur v euroobmočju in ZDA vrnilo na raven pred pandemijo, k čemur so prispevala različna gibanja v ponudbi delovne sile in povpraševanju po delovni sili. Medtem ko so bile stopnje brezposelnosti v letu 2022 v ZDA spet na ravni, ki je bila zabeležena pred krizo, in celo nižje kot v euroobmočju, pa je bila stopnja presežnega povpraševanja na trgu dela, merjena kot razmerje med prostimi delovnimi mesti in brezposelnostjo, v ZDA večja.^[6] To je mogoče pripisati različnim odzivom ekonomskih politik na pandemijo ter strukturnim razlikam v ponudbi delovne sile in povpraševanju med obema gospodarstvoma.

Gibanje povpraševanja po delovni sili

Leta 2022 sta bili gospodarstvi v različnih fazah gospodarskega cikla. Ciklično povpraševanje po delovni sili je bilo v ZDA močnejše in je zato delno prispevalo k večjemu presežnemu povpraševanju po delovni sili. V euroobmočju se je gospodarska aktivnost po najnižji ravni, doseženi med pandemijo, ponovno povečala pozneje kot v ZDA. Realni BDP v euroobmočju se je na predkrizno raven vrnil v zadnjem četrtletju 2021, medtem ko je v ZDA predkrizno raven dosegel v prvem četrtletju istega leta. To je bilo do neke mere posledica dejstva, da so bili v drugem valu pandemije ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa v številnih državah euroobmočja bolj omejevalni in obsežnejši kot v ZDA ter da je bila hitrost cepljenja med gospodarstvoma različna. Vendar pa sta bila pomembnejša dejavnika pri tem različna velikost in osredotočenost javnofinančnih ukrepov. Javnofinančna podpora v euroobmočju je bila osredotočena na preprečevanje izgube delovnih mest s podpiranjem podjetij in omogočanjem delovanja samodejnih stabilizatorjev. Javnofinančna podpora v ZDA je bila obsežnejša in bolj neposredno osredotočena na podpiranje dohodka gospodinjstev in s tem potrošnje, in sicer prek plač in povečanih nadomestil za brezposelnost. Skladno s tem se je zasebna potrošnja v euroobmočju na predkrizno raven vrnila še pozneje kot splošna gospodarska aktivnost, tj. šele v drugem četrtletju 2022.

Poleg tega – gledano z bolj strukturnega vidika – se trg dela v ZDA na gospodarski cikel navadno odziva močneje kot trg dela v euroobmočju. Merila »fluktuacije« kažejo, da je trg dela v ZDA strukturno bolj dinamičen. Izraz »fluktuacija delovne sile« se nanaša na stopnjo, po kateri zaposleni v določenem časovnem obdobju pustijo službo v podjetju ali organizaciji in jih zamenja nekdo drug. Grobo merilo fluktuacije kaže, da je od začetka 2000-ih let v povprečju približno 4% vseh delavcev v ZDA v enem mesecu zamenjalo delovno mesto. Kazalniki fluktuacije za euroobmočje niso na voljo, najbolj primerljivi statistični podatki pa se nanašajo na delavce, ki so nedavno pustili službo oziroma začeli službo (čeprav zajemajo tudi ljudi, ki prehajajo iz neaktivnosti/brezposelnosti v zaposlitev in obratno). Iz teh podatkov je razvidno, da se je število oseb, ki so se na novo zaposlile, povečalo zlasti v letu 2022, vendar manj izrazito kot v ZDA. Takšna dinamika je opazna tudi v številu prostih delovnih mest v obeh gospodarskih območjih, ki je bilo leta 2022 v ZDA višje kot v euroobmočju (s precejšnjimi razlikami med državami euroobmočja^[7]), kjer je bil poudarek predvsem na tem, da obstoječi zaposleni ponovno preidejo na običajni delovni čas (Graf A).

Gledano v celoti je močnejša strukturna dinamika trga dela v ZDA ustvarjala še dodatne pritiske na že tako močnejše povpraševanje po delovni sili.

Graf A

Presežno povpraševanje po delovni sili v euroobmočju in ZDA

(razmerje med prostimi delovnimi mesti in brezposelnostjo)

Gibanje ponudbe delovne sile

Med krizo zaradi pandemije se je v ZDA ponudba delovne sile zmanjšala bolj in je po najnižji ravni, doseženi v drugem četrtletju 2020, okrevala počasneje kot v euroobmočju. Razlika v hitrosti okrevanja ponudbe delovne sile je bila delno povezana z razlikami v ekonomskih politikah, ki so se izvajale. Prvič, okrevanje stopnje aktivnosti prebivalstva je bilo v ZDA počasnejše. To je deloma posledica dejstva, da so zaradi večjega števila odpuščanj v ZDA nekateri delavci postali neaktivni, medtem ko je razmeroma visoka dohodkovna podpora ljudem omogočila, da so neaktivni ostali dlje časa ali da so celo zvišali pričakovanja glede višine plače, pri kateri bi se bili pripravljeni ponovno zaposliti. V celotnem letu 2022 je bila stopnja aktivnosti prebivalstva v ZDA še naprej nižja od ravni pred pandemijo, kar je v ostrem nasprotju z euroobmočjem, kjer je bila stopnja višja kot pred pandemijo. Drugič, na novejša gibanja stopnje aktivnosti delno vplivajo tudi dolgoročni trendi. Sčasoma se je delež starejših delavcev v delovni sili, ki so na trgu dela navadno udeleženi manj kot mlajši delavci, povečal v obeh območjih. V Evropi je ta sprememba sovpadala s pozitivnim trendom stopnje aktivnosti zaradi večje udeležbe žensk, spodbudile pa so jo pokojninske reforme. Ta trend se je med pandemijo nadaljeval, k zviševanju stopnje aktivnosti prebivalstva v letu 2022 pa so prispevali starejši delavci. V ZDA so po drugi strani na stopnjo aktivnosti prebivalstva v letu 2022 zaviralno vplivala demografska gibanja. Medtem ko je pandemija negativno vplivala na neto pritok delavcev migrantov v obeh gospodarstvih, se je pritok v ZDA začel umirjati prej, in sicer po zaostritvi politike priseljevanja med letoma 2017 in 2020. Vendar pa se je v zadnjem času neto pritok delavcev migrantov ponovno močno povečal v obeh gospodarstvih.

Gibanje plač

Razlika v rasti plač med ZDA in euroobmočjem se je v zadnjih letih povečala, zlasti očitno v letu 2022. To je mogoče večinoma pripisati različnim gibanjem ponudbe delovne sile in povpraševanja, kot je pojasnjeno zgoraj. Od drugega četrtletja 2020 se je nominalna rast plač v ZDA precej povečala, in sicer v drugem četrtletju 2022 na 5,5%, merjeno z indeksom zaposlitvenih stroškov (zasebni sektor). Od takrat se je umirila, še vedno pa je bila visoka. Povečevanje rasti plač v euroobmočju v tem obdobju je bilo bolj postopno in omejeno, pri čemer je rast dogovorjenih plač (na katero programi za ohranitev delovnih mest vplivajo precej manj kot na sredstva za zaposlene na zaposlenega ali delovno uro) v zadnjem četrtletju 2022 znašala 2,9% (graf B). Zaradi strukturno bolj dinamičnega trga dela v ZDA se je verjetno okrepil tudi odziv plač na presežno povpraševanje po delovni sili, kot se kaže v višji rasti plač zaposlenih, ki so zamenjali zaposlitev.

Graf B

Merila rasti plač v euroobmočju in ZDA

(medletne spremembe v odstotkih)

2 Normalizacija denarne politike

ECB je v letu 2022 še naprej normalizirala denarno politiko in se tako ob ruski invaziji na Ukrajino in trajnih posledicah pandemije borila proti izjemno visoki inflaciji. V prvi fazi normalizacije je Svet ECB konec marca prenehal izvajati neto nakupe v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), v začetku julija pa še v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). V drugi fazi je prvič po več kot desetih letih zvišal ključne obrestne mere ECB, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita pa se je prvič po letu 2014 dvignila iz negativnega območja. Ključne obrestne mere so se v času zadnjih štirih sej v letu skupno zvišale za 250 bazičnih točk, med zviševanjem pa so bili zabeleženi tudi največji posamezni dvigi doslej (graf 2.1). Svet ECB je odobril tudi instrument za zaščito transmisije, da bi zagotovil urejeno transmisijo denarne politike povsod v euroobmočju. Poleg tega je fleksibilnost pri ponovnem investiranju v okviru programa PEPP služila kot prva obrambna linija, da bi se preprečila tveganja, povezana s pandemijo, ki bi lahko ogrozila transmisijo. Svet ECB je decembra sklenil, da bo od marca 2023 dalje postopno in predvidljivo zmanjševal portfelj za namene denarne politike, v katerem so vrednostni papirji, ki jih je Eurosistem pridobil v okviru programa APP. Eurosistemova bilanca stanja je junija 2022 dosegla rekordno vrednost in je znašala 8,8 bilijona EUR, nato pa se je do konca leta zmanjšala na 8,0 bilijona EUR. Zmanjšanje je izhajalo predvsem iz zapadlih operacij in predčasnih odplačil v okviru tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III). K predčasnim odplačilom je prispevala oktobrska odločitev Sveta ECB, da spremeni pogoje v operacijah CUODR III. V skladu z normalizacijo denarne politike je ECB začela postopno odpravljati tudi ukrepe za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, ki so bili uvedeni v odziv na pandemijo, s čimer se je v kreditnih operacijah Eurosistema postopno ponovno vzpostavljala dovoljena raven tveganja, ki je veljala pred pandemijo.

2.1 Umikanje spodbujevalne naravnanosti denarne politike

Prva faza normalizacije denarne politike: počasnejša dinamika kupovanja vrednostnih papirjev in predpogoji za zvišanje obrestnih mer

Na začetku leta 2022 je gospodarstvo v euroobmočju še naprej okrevalo po pandemiji, trg dela pa se je še dodatno izboljšal, med drugim tudi zaradi podpore, ki so jo zagotavljale javne politike. Vseeno so kratkoročni obeti glede gospodarske rasti ostali oslabljeni ob strmem porastu novih okužb s koronavirusom zaradi širjenja različice omikron. Proizvodnjo v nekaterih panogah je še naprej zaviralo pomanjkanje materiala, opreme in delovne sile, hkrati pa so visoki energetski stroški že negativno vplivali na realni dohodek. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je v predhodnih mesecih strmo zvišala in je bila v januarju zopet višja, kot je bilo napovedano v projekcijah. K temu so največ prispevali višji energetski stroški, ki so cene v številnih sektorjih potiskali navzgor, pa tudi višje cene hrane. Na podlagi podatkov na začetku leta je Svet ECB februarja ocenil, da bo inflacija verjetno ostala povišana dlje, kot je bilo sprva pričakovano, vendar naj bi se tekom leta zniževala.

Svet ECB je zato potrdil sklep, ki ga je decembra 2021 sprejel na seji o denarni politiki, da bo v naslednjih četrtletjih še naprej postopno zmanjševal dinamiko nakupov vrednostnih papirjev. Sklenil je, da bo ob koncu marca 2022 prenehal izvajati neto nakupe vrednostnih papirjev v okviru programa PEPP in da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru tega programa, ponovno investiral vsaj do konca leta 2024. Svet ECB je poudaril, da bi se lahko v primeru nove fragmentacije trgov zaradi pandemije ponovno investiranje v okviru programa PEPP fleksibilno prilagajalo v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah, kadar bi grožnje transmisiji denarne politike zamajale doseganje cenovne stabilnosti. To bi lahko vključevalo tudi kupovanje obveznic, ki jih je izdala Helenska republika, in sicer v obsegu, ki presega ponovno investiranje unovčenj, da se nakupi v tej jurisdikciji ne bi prekinili, saj bi to lahko oslabilo transmisijo denarne politike v grško gospodarstvo, dokler je še vedno okrevalo po izpadu zaradi pandemije.

Ruska invazija na Ukrajino v februarju je bila prelomnica za Evropo. Neupravičena vojna je imela leta 2022 pomemben vpliv na gospodarsko aktivnost in inflacijo, med drugim tudi v euroobmočju, in sicer prek višjih cen energentov in primarnih surovin, motenj v mednarodni trgovinski menjavi in šibkejšega zaupanja. Marca je Svet ECB ocenil, da bo vpliv teh dejavnikov odvisen od poteka vojne, učinka sankcij in morebitnih nadaljnjih ukrepov. Ob zavedanju, da je okolje zelo negotovo, je Svet ECB poleg običajnih makroekonomskih projekcij strokovnjakov ECB za euroobmočje upošteval tudi vrsto scenarijev. Vpliv vojne je bil ocenjen v kontekstu najnovejših podatkov, ki so nakazovali, da so temeljne gospodarske razmere v euroobmočju še vedno ugodne, k čemur je pripomogla tudi precejšnja podpora ekonomskih politik. K nadaljevanju okrevanja gospodarstva je prispevalo dejstvo, da je bil vpliv koronavirusne različice omikron vse manjši. Ozka grla v dobavnih verigah so kazala določene znake popuščanja, razmere na trgu dela pa so se še naprej izboljševale. Vseeno je bila v marčnih projekcijah, ki so vključevale prvo oceno posledic vojne, po osnovnem scenariju rast BDP v bližnji prihodnosti popravljena navzdol. Pred marčno sejo Sveta ECB o denarni politiki je bila inflacija še naprej višja od napovedane v projekcijah predvsem zaradi nepričakovano visokih energetskih stroškov. Zviševanje cen se je obenem začelo širiti po vseh sektorjih. V primerjavi s projekcijami strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2021 je bila osnovna napoved inflacije v marčnih projekcijah precej popravljena navzgor, medtem ko so bila dolgoročnejša inflacijska pričakovanja po vseh merilih skladna z 2-odstotnim srednjeročnim inflacijskim ciljem ECB.

Na podlagi najnovejše ocene in ob upoštevanju negotovega okolja je Svet ECB na marčni seji o denarni politiki spremenil načrtovani obseg nakupov v okviru programa APP, tako da naj bi mesečni neto nakupi znašali 40 milijard EUR v aprilu, 30 milijard EUR v maju in 20 milijard EUR v juniju. Kalibriranje neto nakupov v tretjem četrtletju naj bi bilo odvisno od novih podatkov. Svet ECB je potrdil tudi svojo predhodno odločitev, da bo s prilagajanjem ključnih obrestnih mer ECB začel nekaj časa po zaključku izvajanja neto nakupov v okviru programa APP. Spreminjanje ključnih obrestnih mer ECB je še naprej določala prihodnja usmeritev Sveta ECB glede denarne politike, ki je odražala njegovo strateško zavezo, da inflacijo v srednjeročnem obdobju stabilizira na 2-odstotni ravni.

Maja se je inflacija znova precej zvišala predvsem zaradi posledic vojne in nadaljnjega skokovitega porasta cen energentov in hrane. Obenem so se inflacijski pritiski razširili in okrepili, saj so cene številnih izdelkov in storitev močno rasle. V takšnem okolju in ob upoštevanju osnovnih junijskih projekcij strokovnjakov Eurosistema, po katerih naj bi inflacija ob koncu obdobja projekcij presegla 2-odstotni cilj, je Svet ECB 9. junija sklenil, da sprejme nadaljnje korake pri normalizaciji denarne politike na podlagi naslednjih načel: puščal si bo odprte vse možnosti, upošteval bo podatke ter ukrepal postopno in fleksibilno.

Prvič, Svet ECB je sklenil, da bo 1. julija 2022 prenehal izvajati neto nakupe v okviru programa APP. Dejal je, da namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa APP, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo razmere obsežne likvidnosti in ustrezna naravnanost denarne politike.

Drugič, Svet ECB je junija sklenil, da so izpolnjeni pogoji, ki jih je predvidevala prihodnja usmeritev denarne politike, da se zviševanje ključnih obrestnih mer ECB lahko začne. Posledično in v skladu s predhodno signaliziranim zaporedjem ukrepov denarne politike je izjavil, da namerava na julijski seji o denarni politiki zvišati ključne obrestne mere ECB za 25 bazičnih točk ter da septembra pričakuje še dodatno zvišanje.

Tretjič, na podlagi junijske ocene je Svet ECB pričakoval, da bo po septembru primerno postopno, a vztrajno nadaljnje zviševanje obrestnih mer, in sicer odvisno od najnovejših podatkov in ocene gibanja inflacije v srednjeročnem obdobju.

Sklepi, sprejeti 9. junija, so odražali pomembne korake v smeri normalizacije naravnanosti denarne politike. Svet ECB je na ad hoc seji 15. junija ocenil razmere na finančnih trgih in morebitna tveganja fragmentacije ter poudaril svojo odločenost, da ohrani urejeno transmisijo naravnanosti denarne politike v celotnem euroobmočju. Svet ECB je namreč ocenil, da so zaradi pandemije v gospodarstvu euroobmočja nastale dolgotrajne ranljivosti, ki so prispevale k temu, da transmisija normalizacije denarne politike ECB ni potekala učinkovito v vseh jurisdikcijah.

Na podlagi te ocene je Svet ECB sklenil uporabiti fleksibilnost pri ponovnem investiranju unovčenj iz programa PEPP s ciljem, da ohrani delovanje transmisijskega mehanizma denarne politike. Poleg tega je zadolžil relevantne odbore Eurosistema, da skupaj s službami ECB pospešijo dokončanje novega instrumenta za preprečevanje fragmentacije.

Druga faza normalizacije denarne politike: instrument za zaščito transmisije in zviševanje ključnih obrestnih mer

Svet ECB je na seji 21. julija odobril novi instrument za zaščito transmisije (TPI). Svet ECB je razpravljal o vzpostavitvi novega instrumenta, ki bi podpiral učinkovito transmisijo denarne politike, zlasti med normalizacijo denarne politike. Instrument TPI naj bi zagotavljal, da se naravnanost denarne politike nemoteno prenaša v vse države euroobmočja. S tem instrumentom se razširja nabor orodij denarne politike ECB, instrument pa se bo lahko aktiviral v primeru neupravičene, neurejene tržne dinamike, ki bi resno ogrožala transmisijo denarne politike povsod v euroobmočju. Če bodo izpolnjeni vnaprej določeni kriteriji, lahko Eurosistem na sekundarnem trgu kupuje vrednostne papirje, izdane v jurisdikcijah, ki se soočajo s poslabševanjem pogojev financiranja, ki ga ne upravičujejo specifični temeljni dejavniki v posameznih državah, da bi, kolikor bi bilo potrebno, preprečil tveganja za transmisijski mehanizem. Če bi bil instrument aktiviran, bi bil obseg nakupov odvisen od resnosti tveganj, ki ogrožajo transmisijo denarne politike. Nakupi namreč ne bi bili vnaprej omejeni. Svet ECB je julija nadalje poudaril, da v vsakem primeru prva obrambna linija pri obvladovanju tveganj za transmisijski mehanizem zaradi pandemije še vedno ostaja fleksibilnost pri ponovnem investiranju unovčenj iz portfelja v okviru programa PEPP. Svet ECB je julija tudi poudaril, da si pridržuje diskrecijsko pravico pri izvajanju dokončnih denarnih transakcij v državah, ki izpolnjujejo zahtevane kriterije. Medtem ko je cilj instrumenta zaščititi nemoteno transmisijo denarne politike po vseh državah v euroobmočju, je mogoče dokončne denarne transakcije aktivirati v primeru hudih izkrivljanj na trgih državnih obveznic, ki izhajajo predvsem iz neutemeljenega strahu med vlagatelji glede reverzibilnosti eura.

Svet ECB se je julija odločil tudi za prvo zvišanje ključnih obrestnih mer po letu 2011 in je vse tri ključne obrestne mere ECB zvišal za 50 bazičnih točk. Presodil je, da je primerno, da je prvi korak k normalizaciji denarne politike večji, kot je bilo napovedano na prejšnji seji. Ta odločitev je temeljila na njegovi posodobljeni oceni inflacijskih tveganj in okrepljeni podpori, ki jo instrument za zaščito transmisije zagotavlja učinkoviti transmisiji denarne politike. Svet ECB je tudi nakazal, da bi bila nadaljnja normalizacija obrestnih mer v prihodnjih mesecih primerna.

Zgodnejši dvig obrestnih mer iz negativnega območja v juliju je hkrati omogočal Svetu ECB, da je namesto prihodnje usmeritve glede obrestnih mer začel o obrestnih merah odločati na vsaki seji posebej. Takšen premik je bil upravičen zaradi izjemno negotovih inflacijskih in gospodarskih obetov.

Septembra je Svet ECB sklenil, da ključne obrestne mere ECB zviša za nadaljnjih 75 bazičnih točk, kar je bilo do takrat največje enkratno zvišanje obrestnih mer. To odločitev je sprejel zato, ker je inflacija ostala daleč previsoka, novi podatki pa so nakazovali, da bo dalj časa ostala nad ciljno ravnijo. Inflacijo, ki se je avgusta zvišala na 9,1%, so še vedno potiskali navzgor strmo naraščanje cen energentov in hrane, pritiski s strani povpraševanja v nekaterih sektorjih zaradi ponovnega odpiranja gospodarstva ter ozka grla v dobavnih verigah. Tako kot v prejšnjih mesecih so se cenovni pritiski v celotnem gospodarstvu še naprej krepili in širili. Strokovnjaki ECB so septembra projekcije inflacije v primerjavi z junijskimi projekcijami precej popravili navzgor, pri čemer naj bi se inflacija v obdobju projekcij zniževala, vendar naj bi bila v zadnjem letu obdobja projekcij še vedno nad 2-odstotnim ciljem. Poleg tega so najnovejši podatki nakazovali znatno upočasnitev gospodarske rasti v euroobmočju, zato je bilo pričakovati, da bo gospodarstvo proti koncu leta in v prvem četrtletju 2023 stagniralo. Zaradi zelo visokih cen energentov se je kupna moč dohodkov še naprej zmanjševala, gospodarsko aktivnost pa so še vedno omejevala ozka grla v dobavnih verigah. Poleg tega so geopolitične razmere, zlasti ruska vojna v Ukrajini, spodjedale zaupanje podjetij in potrošnikov. V takšnem okolju so bile septembrske projekcije gospodarske rasti, ki so jih pripravili strokovnjaki ECB, za preostanek leta 2022 in za vse leto 2023 popravljene izrazito navzdol.

S septembrskim zvišanjem ključnih obrestnih mer ECB za 75 bazičnih točk se je pospešil prehod z zelo spodbujevalne ravni ključnih obrestnih mer v smeri ravni, ki bi zagotovila čimprejšnjo vrnitev inflacije na 2-odstotni srednjeročni cilj ECB. Svet ECB je izjavil, da na podlagi svoje ocene pričakuje, da bo na naslednjih sejah nadalje zvišal obrestne mere, da bi zavrl povpraševanje in preprečil tveganje vztrajnega premika inflacijskih pričakovanj navzgor. Poleg tega po zvišanju obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita nad nič dvostopenjski sistem obrestovanja presežnih rezerv ni bil več potreben. Svet ECB je zato sklenil, da ukinja dvostopenjski sistem, in je kot večkratnik določil vrednost nič. Poleg tega je Svet ECB sklenil, da začasno odpravi 0-odstotno zgornjo mejo pri obrestovanju vlog države, da bi ohranil učinkovitost transmisije denarne politike in zaščitil urejeno delovanje trga. Zgornja meja je bila začasno določena na ravni bodisi obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita bodisi eurske kratkoročne obrestne mere (€STR), odvisno od tega, katera je nižja, in sicer tudi v primeru pozitivne depozitne obrestne mere. Ukrep naj bi ostal v veljavi do 30. aprila 2023, njegov namen pa je bil preprečiti nenaden odliv vlog na trg v času, ko so nekateri segmenti repo trga v euroobmočju kazali znake pomanjkanja instrumentov zavarovanja, ter omogočiti poglobljeno oceno, kako se denarni trgi prilagajajo na vrnitev k pozitivnim obrestnim meram.

Tretja faza normalizacije denarne politike: nadaljnje zviševanje obrestnih mer in zmanjševanje bilance stanja

Inflacija se je septembra zvišala na 9,9% in oktobra na 10,6%, kar je bila najvišja vrednost v zgodovini enotne valute. Poleti so strmo naraščanje cen energentov in hrane, ozka grla v dobavnih verigah in okrevanje povpraševanja po pandemiji povzročili nadaljnjo širitev cenovnih pritiskov in zviševanje inflacije. V takšnih razmerah je Svet ECB oktobra sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zopet zviša za 75 bazičnih točk, pri čemer je poudaril, da je bil s tretjim zaporednim večjim zvišanjem obrestnih mer denarne politike dosežen precejšen napredek pri umikanju spodbujevalne naravnanosti denarne politike.

Svet ECB je oktobra sklenil spremeniti tudi pogoje v operacijah CUODR III. Od 23. novembra je prilagodil obrestne mere v teh operacijah, in sicer z indeksacijo obrestne mere na povprečne veljavne ključne obrestne mere ECB, ter bankam ponudil tri dodatne datume prostovoljnega predčasnega odplačila. Ta instrument je v akutni fazi pandemije igral ključno vlogo pri blažitvi navzdol usmerjenih tveganj za cenovno stabilnost. Vendar ga je bilo treba rekalibrirati zaradi nepričakovanega in izjemnega zvišanja inflacije, da bi bil usklajen s širšim procesom normalizacije denarne politike ter da bi se dvigi obrestnih mer denarne politike močneje prenašali v obrestne mere za bančna posojila. Svet ECB je pričakoval, da bo rekalibracija pogojev v operacijah CUODR III prispevala k normalizaciji stroškov financiranja za banke. Po drugi strani naj bi posledična normalizacija pogojev financiranja povzročila pritiske na znižanje inflacije in prispevala k ponovni vzpostavitvi cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. Z rekalibracijo so bili odpravljeni tudi dejavniki, ki so banke odvračali od prostovoljnega predčasnega odplačila sredstev iz operacij CUODR III. S prostovoljnimi predčasnimi odplačili naj bi se zmanjšala bilanca stanja Eurosistema, kar naj bi prispevalo k splošni normalizaciji denarne politike. Zaradi rekalibracije operacij CUODR III in posledičnih odplačil se je presežna likvidnost precej zmanjšala.

Kot zadnje je Svet ECB sklenil, da obrestno mero za obvezne rezerve izenači z obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, da bi bilo obrestovanje obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri Eurosistemu, bolj usklajeno s pogoji na denarnem trgu.

Decembra je Svet ECB četrtič zapored zvišal obrestne mere, tokrat za 50 bazičnih točk, ker je inflacija ostala daleč previsoka in naj bi po projekcijah predolgo ostala nad ciljno ravnijo ECB. Svet ECB je tudi dejal, da bo treba obrestne mere še precej zviševati z enakomernim tempom, preden bodo dosegle ravni, ki so dovolj restriktivne, da bi se inflacija čimprej vrnila na ciljno raven. Z ohranjanjem obrestnih mer na restriktivni ravni naj bi se inflacija sčasoma znižala, ker bi višje obrestne mere zavirale povpraševanje, hkrati pa bi preprečevale tveganje, da bi se inflacijska pričakovanja trajno premaknila navzgor. Novembra je inflacija znašala 10,1%, kar je bilo nekoliko manj kot oktobra (10,6%). Znižanje je bilo predvsem rezultat nižje inflacije v skupini energentov. Inflacija v skupini hrane in temeljni cenovni pritiski v gospodarstvu so se okrepili in naj bi še nekaj časa vztrajali. Ob izjemni negotovosti so strokovnjaki Eurosistema decembrske projekcije inflacije precej popravili navzgor, tako da naj bi povprečna inflacija v letu 2022 dosegla 8,4%, nato pa naj bi se v letu 2023 znižala na 6,3%, pri čemer naj bi se inflacija tekom tega leta izrazito zmanjševala. Zatem naj bi se v letu 2024 znižala na 3,4-odstotno povprečno raven in v letu 2025 na 2,3-odstotno povprečno raven. Projekcije so nakazovale, da se bo gospodarstvo v euroobmočju ob koncu leta 2022 in na začetku leta 2023 verjetno skrčilo zaradi energetske krize, velike negotovosti, vse šibkejše svetovne gospodarske aktivnosti in strožjih pogojev financiranja. Vseeno so projekcije kazale, da bo morebitna recesija verjetno razmeroma kratkotrajna in plitka, medtem ko so bili obeti za rast v letu 2023 v primerjavi s prejšnjimi projekcijami še vedno precej popravljeni navzdol.

Svet ECB je decembra razpravljal tudi o načelih, kako zmanjšati imetja vrednostnih papirjev v okviru programa APP. Sklenil je, da se bo od začetka marca 2023 dalje portfelj v okviru programa APP zmanjševal postopno in predvidljivo, saj Eurosistem ne bo ponovno investiral vseh plačil glavnice zapadlih vrednostnih papirjev. Zmanjšanje naj bi do konca drugega četrtletja 2023 v povprečju znašalo 15 milijard EUR na mesec, sčasoma pa naj bi bila določena tudi dinamika v obdobju zatem. Svet ECB je tudi poudaril, da bo ECB do konca leta 2023 pretehtala operativni okvir, s katerim usmerja kratkoročne obrestne mere, tako da bo pridobila informacije o končni točki procesa normalizacije bilance stanja.

Graf 2.1

Spremembe ključnih obrestnih mer ECB

(v odstotnih točkah)

2.2 Gibanja v bilanci stanja Eurosistema ob normalizaciji denarne politike

V prvi polovici leta 2022 se je rast bilance stanja Eurosistema upočasnila, saj so bili neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) postopno zaključeni. V drugi polovici leta pa je normalizacija denarne politike prispevala k postopnemu zmanjševanju bilance stanja. Bilanca stanja je junija dosegla rekordno vrednost in je znašala 8,8 bilijona EUR, preden so bili 1. julija neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zaključeni (graf 2.2). Do konca leta se je zmanjšala na 8,0 bilijona EUR predvsem zaradi zapadlih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) in obsežnih predčasnih odplačil, zlasti po spremembi pogojev v operacijah CUODR III, da bi bili usklajeni s širšim procesom normalizacije denarne politike.

Ob koncu leta 2022 so vrednostni papirji v Eurosistemovi bilanci stanja, povezani z denarno politiko, znašali 6,3 bilijona EUR, kar je za 0,7 bilijona EUR manj kot ob koncu leta 2021. Posojila kreditnim institucijam v euroobmočju so predstavljala 17% skupnih sredstev (26% ob koncu leta 2021), vrednostni papirji, kupljeni za namene denarne politike, pa so predstavljali 62% skupnih sredstev (55% ob koncu leta 2021). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema ter eurske portfelje, ki niso povezani z denarno politiko.

Na strani obveznosti sta se skupni znesek rezervnih imetij kreditnih institucij in uporaba odprte ponudbe mejnega depozita ob koncu leta 2022 zmanjšala na 4,0 bilijona EUR (s 4,3 bilijona EUR ob koncu leta 2021) ter sta predstavljala 50% skupnih obveznosti (podoben odstotek kot ob koncu leta 2021). Vrednost bankovcev v obtoku se je povečala na 1,6 bilijona EUR (z 1,5 bilijona EUR ob koncu leta 2021) in je predstavljala 20% skupnih obveznosti (18% ob koncu leta 2021).

Graf 2.2

Gibanje Eurosistemove konsolidirane bilance stanja

(v milijardah EUR)

Porazdelitev portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji po vrstah finančnega premoženja in po jurisdikcijah

Program nakupa vrednostnih papirjev sestavljajo štirje programi: tretji program nakupa kritih obveznic (CBPP3), program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev (ABSPP), program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (PSPP) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (CSPP). Izredni program ob pandemiji je bil uveden leta 2020 v odziv na pandemijo. Vse kategorije finančnega premoženja, ki so primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, so primerne tudi v okviru izrednega programa ob pandemiji. Opustitev zahtev glede primernosti je bila odobrena za vrednostne papirje, ki jih je izdala Helenska republika. Eurosistem je neto nakupe v okviru izrednega programa ob pandemiji zaključil konec marca 2022 in v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev 1. julija 2022, medtem ko je glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v okviru obeh programov še naprej v celoti ponovno investiral. Nakupi so se še naprej izvajali nemoteno in v skladu z veljavnimi tržnimi pogoji.

Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev so ob koncu leta 2022 znašala 3,3 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež teh imetij in je ob koncu leta znašal 2,6 bilijona EUR oziroma 79% skupnih imetij v okviru programa. V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja so se nakupi razporejali po jurisdikcijah v euroobmočju v skladu s kapitalskim ključem ECB na podlagi stanj. Poleg tega so nekatere nacionalne centralne banke kupovale vrednostne papirje, ki so jih izdale nadnacionalne institucije EU. Tehtana povprečna zapadlost imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2022 znašala 7,2 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami. Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal manj kot 1% (23 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, tretji program nakupa kritih obveznic 9% (302 milijardi EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 11% (344 milijard EUR). Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu v letu 2022 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 34 milijard EUR. Nakupi vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in kritih obveznic se izvajajo v skladu z referenčno vrednostjo, ki odraža tržno kapitalizacijo vseh primernih podjetniških oziroma kritih obveznic. Z oktobrom 2022 je bila v referenčno vrednost za podjetniški sektor vključena tudi problematika podnebnih sprememb – več podrobnosti je na voljo v razdelku 11.5.^[8]

Imetja v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji so ob koncu leta 2022 znašala 1,7 bilijona EUR (merjeno po odplačni vrednosti). Imetja kritih obveznic so predstavljala manj kot 1% (6 milijard EUR), imetja podjetniških obveznic 3% (46 milijard EUR) in imetja državnih obveznic 97% (1.629 milijard EUR).

Pri nakupih vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji je referenčno razporejanje nakupov po jurisdikcijah temeljilo na kapitalskem ključu ECB na podlagi stanj. Obenem so se nakupi opravljali fleksibilno, tako da je razporeditev tokov nakupov v času, po razredih finančnega premoženja in po jurisdikcijah nihala. Tehtana povprečna zapadlost vrednostnih papirjev javnega sektorja v okviru izrednega programa ob pandemiji je konec leta 2022 znašala 7,6 leta z nekaj razlikami med jurisdikcijami.

Eurosistem je ponovno investiral glavnico zapadlih vrednostnih papirjev v portfeljih programa nakupa vrednostnih papirjev in izrednega programa ob pandemiji. Unovčenja vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so v letu 2022 znašala 77 milijard EUR, unovčenja vrednostnih papirjev javnega sektorja iz programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in izrednega programa ob pandemiji pa so znašala 446 milijard EUR. Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja ter v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in izrednega programa ob pandemiji, so bili še naprej na voljo za posojanje, da bi se podprla likvidnost trgov obveznic in repo pogodb. Zaradi večjega povpraševanja po vrednostnih papirjih ob pomanjkanju instrumentov zavarovanja na repo trgih je Svet ECB novembra 2022 sklenil, da poveča limit Eurosistema pri posojanju vrednostnih papirjev na podlagi gotovinskega zavarovanja na 250 milijard EUR.

Gibanje Eurosistemovih operacij refinanciranja

Ob koncu leta 2022 je stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja znašalo 1,3 bilijona EUR, kar predstavlja zmanjšanje za 878 milijard EUR v primerjavi s koncem leta 2021. Sprememba je predvsem posledica prostovoljnih predčasnih odplačil (826 milijard EUR) in zapadlosti operacij (54 milijard EUR) v okviru serije CUODR III. Od predčasnih odplačil je bilo 744 milijard EUR odplačanih po spremembi pogojev v operacijah CUODR III, ki je začela veljati 23. novembra 2022. Poleg tega so do konca leta 2022 izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji (PELTRO) večinoma zapadle, saj je stanje teh operacij znašalo samo 1 milijardo EUR v primerjavi s 3,4 milijarde EUR ob koncu leta 2021. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 1,7 leta ob koncu leta 2021 na 0,9 leta ob koncu leta 2022.

Postopno odpravljanje pandemičnih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev

Marca 2022 je ECB napovedala postopno odpravljanje s pandemijo povezanih ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev. Ti ukrepi so bili osrednji element odziva denarne politike ECB na pandemijo, saj so bankam olajšali dostop do Eurosistemovih kreditnih operacij in povečali obseg primernega finančnega premoženja, ki ga je mogoče uporabiti kot zavarovanje. Po ocenah strokovnjakov ECB je bilo tem ukrepom mogoče pripisati približno 10% skupnega zavarovanja, mobiliziranega ob koncu februarja 2022.^[9] K temu so prispevali predvsem začasno zmanjšanje odbitkov pri vrednotenju pri vseh razredih finančnega premoženja za fiksni faktor v višini 20% in razširitev okvirov nekaterih nacionalnih centralnih bank v zvezi z dodatnimi bančnimi posojili.

V prvem koraku postopnega odpravljanja, ki se je začelo julija 2022, je bilo začasno zmanjšanje odbitkov pri vrednotenju znižano z 20% na 10%. Poleg tega je bilo postopno odpravljenih tudi več ukrepov z bolj omejenim učinkom in obsegom. Med drugim niso bili več primerni določeno tržno finančno premoženje z znižano bonitetno oceno in izdajatelji tega premoženja, ki so 7. aprila 2020 izpolnjevali zahteve glede kreditne kvalitete, medtem ko je bil v skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev, ki ga vzdržuje vsaka kreditna institucija, znova uveden limit v višini 2,5% pri nezavarovanih dolžniških instrumentih, ki jih je izdala katera od drugih posameznih bančnih skupin.

Še dva koraka v postopnem odpravljanju ukrepov bosta izvedena junija 2023 in marca 2024. V okviru drugega koraka bo revidiran seznam odbitkov pri vrednotenju začel veljati 29. junija 2023 in bo vključeval popolno odpravo začasnega zmanjšanja odbitkov pri vrednotenju. Spremenjen seznam odbitkov je podrobneje opisan v razdelku 2.3. Preostali pandemični ukrepi za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev bodo v okviru tretjega koraka načeloma odpravljeni marca 2024, potem ko bo opravljena celovita revizija okvirov v zvezi z dodatnimi bančnimi posojili. Opustitev zahteve, da morajo imeti tržni dolžniški vrednostni papirji, ki jih je izdala Helenska republika, minimalno bonitetno oceno, bo še naprej veljala vsaj tako dolgo, dokler se bo nadaljevalo ponovno investiranje v grške državne obveznice v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji.

Primerno tržno finančno premoženje in mobilizirano zavarovanje

Znesek primernega tržnega finančnega premoženja se je leta 2022 povečal za 759 milijard EUR in ob koncu leta dosegel 17,1 bilijona EUR (graf 2.3). Največji razred finančnega premoženja so še naprej predstavljali vrednostni papirji centralne države (9,3 bilijona EUR). Med drugimi razredi finančnega premoženja so bile podjetniške obveznice (1,9 bilijona EUR), krite bančne obveznice (1,7 bilijona EUR) in nezavarovane bančne obveznice (1,7 bilijona EUR). Vrednostni papirji regionalne države (595 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (562 milijard EUR) in drugo tržno finančno premoženje (1,3 bilijona EUR) pa so imeli razmeroma majhen delež v celotnem obsegu primernega finančnega premoženja.

Graf 2.3

Primerno tržno finančno premoženje

(v milijardah EUR)

Mobilizirano zavarovanje se je ob koncu leta 2022 zmanjšalo za 314 milijard EUR na 2,5 bilijona EUR (graf 2.4). Bančna posojila (vključno z dodatnimi bančnimi posojili), katerih mobilizirani znesek je znašal 881 milijard EUR, so še naprej predstavljala najpomembnejši razred finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje. V precejšnji meri so bile mobilizirane tudi krite bančne obveznice (640 milijard EUR), listinjeni vrednostni papirji (392 milijard EUR) in vrednostni papirji centralne države (330 milijard EUR). V manjši meri pa so se uporabljale nezavarovane bančne obveznice (113 milijard EUR), regionalni državni vrednostni papirji (62 milijard EUR) in podjetniške obveznice (55 milijard EUR).

Graf 2.4

Finančno premoženje, mobilizirano kot zavarovanje

(v milijardah EUR)

2.3 Finančna tveganja v času normalizacije denarne politike

Vsi instrumenti denarne politike prinašajo finančna tveganja, ki jih Eurosistem pri uresničevanju ciljev denarne politike upravlja s posebnimi okviri upravljanja tveganj. Kadar je mogoče denarno politiko izvajati na več načinov, si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo možno ravnijo tveganja za Eurosistem.^[10]

Leta 2022 je Eurosistem zaradi postopne normalizacije denarne politike in v skladu z akcijskim načrtom o podnebnih spremembah, ki ga je opredelil Svet ECB, spremenil posamezne okvire upravljanja tveganj. Svet ECB je sklenil, da bo začel postopno odpravljati ukrepe za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev, ki jih je uvedel v odziv na pandemijo, ter da bo v Eurosistemovih kreditnih operacijah ponovno vzpostavil dovoljeno raven tveganja, ki je veljala pred pandemijo. V okvir nakupov vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja je uvedel tudi problematiko podnebnih sprememb. Z zviševanjem obrestnih mer se bo dobičkonosnost Eurosistema v dogledni prihodnosti zmanjšala.

Redna revizija okvira za obvladovanje tveganj v kreditnih operacijah

ECB je leta 2022 izvedla redno revizijo okvira za obvladovanje tveganj v kreditnih operacijah denarne politike, kar je privedlo do uvedbe novega seznama odbitkov. Rezultati revizije bodo uresničeni junija 2023 z drugim korakom v postopnem odpravljanju ukrepov za ublažitev zahtev glede zavarovanja terjatev. Proces postopnega odpravljanja je pojasnjen v razdelku 2.2. S tem pristopom se bo v kreditnih operacijah postopno vzpostavila dovoljena raven tveganja v Eurosistemu, ki je veljala pred pandemijo, hkrati pa se bo preprečil nenaden prelom v razpoložljivosti finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.

Glavne spremembe v seznamu odbitkov so naslednje: (i) obveznice EU (dolžniški instrumenti, ki jih je izdala Evropska unija) bodo premeščene iz kategorije odbitkov II v kategorijo odbitkov I ter bodo tako obravnavane enako kot dolžniški instrumenti, ki jih je izdala centralna država; (ii) vse z zakonodajo urejene krite obveznice in multi-cédulas bodo v kategoriji odbitkov II, s čimer se odpravlja razlika med »jumbo« kritimi obveznicami in drugimi kritimi obveznicami; (iii) odbitki pri vrednotenju bodo enaki pri tržnih dolžniških instrumentih z variabilnim in fiksnim kuponom; (iv) kategorija z najdaljšo preostalo zapadlostjo (nad deset let) bo razdeljena na tri kategorije, da bi se bolje krila tveganja dolgoročnih obveznic; (v) pavšalno 5-odstotno zmanjšanje teoretične vrednosti bo nadomeščeno z zmanjšanjem vrednosti, ki je odvisno od zapadlosti, to pa bo razširjeno na vse teoretično vrednoteno tržno finančno premoženje, razen premoženja v kategoriji odbitkov I.

Na splošno se bo s popolno odpravo začasnega zmanjšanja odbitkov pri vrednotenju zagotovila – na podlagi novega seznama odbitkov – ustrezna raven zaščite pred tveganji, izboljšala konsistentnost okvira in povečala enakovrednost tveganja posameznih vrst finančnega premoženja ob zagotavljanju razpoložljivosti zavarovanja.

Upravljanje tveganj pri nakupih vrednostnih papirjev v okviru programov APP in PEPP

V letu 2022 so se nakupi vrednostnih papirjev za namene denarne politike še naprej izvajali v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev (APP) in izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP), za katera velja poseben okvir za obvladovanje finančnih tveganj. V okviru se upoštevajo cilji denarne politike, ki se uresničujejo s programom, ter značilnosti in profil tveganosti različnih vrst kupljenih vrednostnih papirjev. Okvir za vsakega od programov sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti nakupov ter omejitve. Uporablja se pri neto nakupih vrednostnih papirjev, pri ponovnem investiranju glavnice zapadlih instrumentov ter pri imetjih v programih, dokler se nahajajo v bilanci stanja Eurosistema. V tabeli 2.1 so povzeti trenutni ključni elementi vsakega od okvirov, ki odražajo spremembe, uvedene leta 2022.

Eurosistem je v odzivu na pandemijo v okviru izrednega programa ob pandemiji opravil precej nakupov komercialnih zapisov. Zaradi prenehanja izvajanja neto nakupov v okviru izrednega programa ob pandemiji in programa nakupa vrednostnih papirjev se na splošno pričakuje, da bodo prihodnji nakupi komercialnih zapisov omejeni. Vsi prihodnji nakupi komercialnih zapisov bodo osredotočeni na program nakupa vrednostnih papirjev, izvedeni pa bodo na ravni zajamčenega vrednotenja.^[11]

Od oktobra 2022 dalje je Eurosistem ponovno investiranje glavnice zapadlih vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja nagnil v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši. Ta ukrep je podrobneje pojasnjen v razdelku 11.5.^[12]

Tabela 2.1

Glavni elementi okvira za obvladovanje tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev in izrednim programom ob pandemiji

Zviševanje obrestnih mer lahko vpliva na dobiček Eurosistema

ECB je leta 2022 večkrat zvišala ključne obrestne mere kot odgovor na izjemno velik šok, ki je prizadel inflacijske obete. Višje obrestne mere po drugi strani vplivajo na dobiček ECB in nacionalnih centralnih bank držav v euroobmočju ter lahko povzročijo celo finančne izgube. To je posledica dejstva, da so kratkoročno in srednjeročno stroški obveznosti v bilanci stanja centralnih bank bolj občutljivi na obrestne mere kot prihodki, ki jih ustvarjajo instrumenti na strani sredstev. Sčasoma naj bi se povečali tudi prihodki od Eurosistemovih instrumentov na strani sredstev, s čimer se bo dobičkonosnost izboljšala.

V prejšnjih letih so bile oblikovane finančne rezerve, ki jih je mogoče uporabiti za pokritje morebitnih izgub. Če so rezerve v celoti izkoriščene, se lahko vse preostale izgube evidentirajo v bilanci stanja in jih je mogoče pobotati s prihodnjim dobičkom, ne da bi to neposredno vplivalo na sposobnost centralnih bank Eurosistema, da učinkovito poslujejo.^[13]

3 Evropski finančni sektor: pogoji za finančno stabilnost se slabšajo

Pogoji za finančno stabilnost so se v euroobmočju med letom 2022 poslabšali zaradi visoke inflacije, bolj zaostrenih finančnih pogojev in slabših gospodarskih obetov. Ključne ranljivosti so se povečevale celo leto. Med njimi so (i) zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga nekaterih podjetij, gospodinjstev in držav, (ii) vrednotenje finančnega premoženja, ki ni nujno odražalo bolj negativnih obetov za rast, inflacijo in finančne pogoje, (iii) visoka vrednotenja na nepremičninskih trgih, (iv) povečano kreditno tveganje v bankah, (v) izpostavljenosti kreditnemu in likvidnostnemu tveganju v nebančnih finančnih institucijah. Za zmanjšanje tveganj, ki izhajajo iz teh ranljivosti, so makrobonitetni organi postopoma zaostrovali kapitalske ukrepe oziroma ukrepe, usmerjene na posojilojemalce. Da bi se dodatno povečala dolgoročna odpornost finančnega sistema, so se nadaljevala tudi prizadevanja, da se okrepi regulativni okvir za banke in izboljša makrobonitetni pristop, kar zadeva nebančne finančne institucije.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2022

Pogoji za finančno stabilnost so se v euroobmočju med letom 2022 poslabšali zaradi visoke inflacije, bolj zaostrenih finančnih pogojev in slabših gospodarskih obetov. Zaradi ruske invazije na Ukrajino so močno porasle cene primarnih surovin in energentov, kar je skupaj s pritiski iz svetovnih dobavnih verig krepilo inflacijske pritiske. Zato so pomembnejše centralne banke prilagodile naravnanost denarne politike, kar je prispevalo k zaostrovanju svetovnih finančnih pogojev, povečevanju volatilnosti na finančnih trgih in popravkom cen finančnih instrumentov. Zaradi obsežne javnofinančne podpore v času naraščanja donosnosti državnih obveznic so se zvišali stroški servisiranja dolga, predvsem v bolj zadolženih državah, medtem ko je visoka inflacija negativno vplivala na realni dohodek gospodinjstev in stroške podjetij. Zato so višje obrestne mere sicer ugodno vplivale na banke v euroobmočju, vendar se je povečala zaskrbljenost glede kakovosti njihove aktive. Nebančne finančne institucije so se še naprej soočale s povečanim kreditnim in likvidnostnim tveganjem, čeprav so sprejele ukrepe, s katerimi so do določene mere zmanjšale raven tveganja v portfelju.

Visoka inflacija in zaostrovanje finančnih pogojev sta v letu 2022 negativno vplivala na finančni položaj držav, podjetij in gospodinjstev. Države v euroobmočju, ki so že bile močno zadolžene zaradi pandemije, so ponovno zagotovile obsežno javnofinančno podporo, ki je ublažila vpliv višjih cen energentov in inflacije. Hkrati se je donosnost državnih obveznic strmo zvišala, zato se je ponovno okrepila zaskrbljenost glede fragmentacije na trgih državnih dolžniških vrednostnih papirjev v euroobmočju. Zaskrbljenost se je do neke mere zmanjšala ob ukrepanju politik, kot je bila na primer napoved instrumenta ECB za zaščito transmisije. V podjetniškem sektorju so višje cene energentov in primarnih surovin predstavljale izziv še posebej v tistih energetsko intenzivnih sektorjih, v katerih so se lahko višji stroški le v manjši meri prenesli na potrošnike, kot so na primer nekatera komunalna in gradbena podjetja. Odboj gospodarske aktivnosti po pandemiji je v manjši meri ugodno vplival na mala in srednje velika podjetja kot na večja podjetja, zato so prva ostala posebej ranljiva na upočasnitev gospodarske aktivnosti in višje stroške zadolževanja. Sposobnost gospodinjstev za servisiranje dolga je oslabela ob zmanjšanju realnega razpoložljivega dohodka in prihrankov zaradi visoke inflacije v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami, predvsem v državah, kjer je stopnja zadolženosti gospodinjstev višja. Rast cen nepremičnin v euroobmočju je sicer ostala močna, vendar so se pojavili znaki, da bi bilo na nepremičninskih trgih lahko konec rasti iz zadnjih nekaj let, ker je bila precenjenost po ocenah visoka, obrestne mere za nova hipotekarna posojila so se zvišale, rast hipotekarnih posojil pa se je upočasnila. Zaradi preobrata v nepremičninskem ciklu se lahko povečajo ranljivosti, kar zadeva dohodek in finančno stanje gospodinjstev v euroobmočju.

Cene na finančnih trgih v euroobmočju so v letu 2022 močno upadle predvsem zaradi neposrednega učinka višjih obrestnih mer. Popravki cen so bili na splošno urejeni, vendar je prišlo do nenavadno močnega sogibanja cen v številnih razredih finančnega premoženja, zato so strategije diverzifikacije postale bolj zapletene. V drugi polovici leta 2022 in zlasti po septembru pa so se delniški indeksi začeli razhajati od donosov na obvezniških trgih in so se po vsej Evropi zvišali, k čemur je prispeval porast bančnih indeksov. V primerjavi s predhodnim letom se je precej zmanjšala aktivnost na primarnih trgih – vključno s prvimi javnimi prodajami delnic in izdajami visoko donosnih podjetniških obveznic. Kljub popravkom na trgih so se cene nekaterih tveganih finančnih instrumentov še vedno zdele povišane, zato je možno, da niso v celoti odražale bolj negativnih obetov za rast, inflacijo in finančne pogoje. Poleg tega so velike spremembe cen primarnih surovin in s tem povezane zahteve po kritju nekaterim udeležencem na trgih izvedenih finančnih instrumentov predstavljale izziv pri upravljanju likvidnosti.

Dobičkonosnost bank v euroobmočju je v letu 2022 ostala močna, k čemur so prispevali nižji stroški poslovanja, še vedno nizke rezervacije za izgube iz naslova posojil in višji poslovni prihodki zaradi večjih marž in večjega obsega posojil. Kljub precejšnjemu poslabšanju gospodarskih obetov kakovost aktive bank v euroobmočju ni kazala znakov splošno razširjenega poslabšanja, saj se je delež nedonosnih posojil še dodatno znižal. Vseeno so trendi na področju »manj donosnih« posojil (druga skupina od treh kategorij v skladu z mednarodnim standardom računovodskega poročanja MSRP 9) nakazovali določeno povečanje kreditnega tveganja. Zaradi višjih obrestnih mer bi se lahko povečala kreditna tveganja, ki izhajajo iz izpostavljenosti bank do ranljivih sektorjev – ki so se v zadnjih letih povečale – vključno s trgi stanovanjskih nepremičnin. Na strani obveznosti so se stroški financiranja z obveznicami za banke med letom 2022 izrazito zvišali, predvsem zaradi pričakovanj o ukrepih denarne politike. Poleg tega sta se zviševanje obrestnih mer za nove vloge in zapadlost izposojenih sredstev iz tretje serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III) začela odražati v višjih povprečnih stroških financiranja za banke. Vse večje ciklične zaviralne dejavnike so še okrepili dolgoročni izzivi, ki so izhajali iz nizke stroškovne učinkovitosti, omejene razpršenosti prihodkov in presežnih zmogljivosti v nekaterih delih bančnega sektorja v euroobmočju.

Skupna izpostavljenost nebančnih finančnih institucij kreditnemu tveganju je v letu 2022 ostala velika, zato so se institucije soočale s tveganjem znatnih kreditnih izgub v primeru, da bi prišlo do precejšnjega poslabšanja gospodarskih temeljev v podjetniškem sektorju, predvsem v energetsko intenzivnih panogah. Poleg likvidnostnih potreb, ki so izhajale iz unovčenja naložb, predčasne prekinitve zavarovalnih polic in pozivov h kritju, je k precejšnjemu upadu skupne vrednosti premoženja nebančnega finančnega sektorja največ prispeval splošno razširjen upad cen finančnih instrumentov. Medtem ko so se imetja gotovine investicijskih skladov od začetka leta 2022 povečala, so njihova imetja likvidnih sredstev ostala razmeroma nizka, zato bi se s procikličnimi prodajami najverjetneje okrepili popravki na trgih, če bi zaradi neugodnega scenarija prišlo do velikih unovčenj. V nebankah je ostalo povečano tudi tveganje v zvezi s trajanjem, zato je bil sektor izpostavljen dodatnim izgubam iz prevrednotenja portfeljev obveznic. Vseeno bi prehod v okolje višjih obrestnih mer ugodno vplival predvsem na sektorja življenjskih zavarovanj in pokojninskih skladov, in sicer zaradi strukturnih negativnih razlik v trajanju. Kljub temu so se nebanke na naraščanje donosnosti in slabšanje gospodarskih obetov odzvale tako, da so začele zmanjševati imetja podjetniških in državnih obveznic z nižjimi bonitetnimi ocenami, s čimer so znižale raven tveganja v svojih portfeljih.

Poleg tveganj v posameznih sektorjih so podnebne spremembe leta 2022 še naprej predstavljale tudi tveganje za finančno stabilnost v euroobmočju. Banke, skladi in zavarovalnice v euroobmočju morajo obvladovati posledice prehoda v bolj zeleno gospodarstvo, vključno s tveganji koncentracije, ki so povezana s podnebnimi izpostavljenostmi. Finančni sistem v euroobmočju so poleg tega ogrožala vse večja kibernetska tveganja, kar kaže, da morajo finančne institucije stalno vlagati v kibernetsko infrastrukturo in varnost, pristojni organi pa okrepiti spremljanje.

3.2 Ukrepi makrobonitetnih politik za krepitev odpornosti finančnega sektorja proti nakopičenim ranljivostim

ECB ima nalogo oceniti makrobonitetne kapitalske ukrepe za banke, ki jih načrtujejo nacionalni organi v državah, sodelujočih v enotnem mehanizmu nadzora (EMN) oz. sistemu bančnega nadzora v Evropi. Pomembno je opozoriti, da ima ECB pooblastila, da po potrebi uporabi strožje kapitalske ukrepe.^[14] Ta vloga je bila še posebej pomembna v letu 2022 zaradi makrofinančnih ranljivosti, ki so se nakopičile v zadnjih letih, med drugim tudi med pandemijo.

Spodbujanje odpornosti finančnega sistema in opredelitev prednostnih nalog v okviru regulativne reforme

Čeprav so se makroekonomski obeti in pogoji za finančno stabilnost v euroobmočju med letom 2022 poslabšali, so bile banke, ki sodijo pod evropski bančni nadzor, še naprej sposobne vzdržati aktualne gospodarske izzive. Zaradi regulativnega napredka in aktivne uporabe bonitetnih politik so bile bilance in kapitalske pozicije bank močnejše. Obenem pa so srednjeročna tveganja predstavljale nakopičene ranljivosti, povezane predvsem z gibanji cen stanovanjskih nepremičnin pa tudi, splošneje, z močno rastjo kreditiranja in z naraščanjem zadolženosti v nefinančnem zasebnem sektorju. Zaradi ruske invazije na Ukrajino so postale makrofinančne razmere zahtevnejše, kar je okrepilo ranljivosti in povečalo verjetnost, da se bodo tveganja v bližnji prihodnosti uresničila.

Da bi se zmanjšala srednjeročna tveganja, se je precejšnje število držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru, odločilo zaostriti kapitalske makrobonitetne ukrepe. Do konca leta 2022 je 11 držav napovedalo zvišanje proticikličnega kapitalskega blažilnika, tri pa so uvedle (sektorski) blažilnik sistemskih tveganj ali napovedale njegovo zvišanje.^[15] ECB je izmenjala mnenja z nacionalnimi organi in ocenila ukrepe. Ni ugovarjala odločitvam, saj je menila, da so skladne z njeno oceno, da je treba ohraniti odpornost v bančnem sektorju. Do konca leta 2022 je 15 držav uporabilo tudi makrobonitetne ukrepe, usmerjene na posojilojemalce.

Svet ECB je novembra 2022 objavil izjavo, v kateri je izpostavil vlogo makrobonitetnih kapitalskih blažilnikov pri ohranjanju in krepitvi odpornosti bančnega sektorja v zahtevnem makrofinančnem okolju.^[16] Zaostritev kapitalskih blažilnikov, celo v pozni fazi gospodarskega ali finančnega cikla, pod pogojem, da ne nastanejo prociklični učinki, ščiti pred nakopičenimi ranljivostmi in prispeva k temu, da je kapital na voljo, ko je to potrebno, ker se blažilniki lahko sprostijo, če pride do neugodnih gibanj. S tem se poveča sposobnost bank, da absorbirajo izgube, medtem ko še naprej opravljalo ključne finančne storitve za gospodarstvo. V izjavi je Svet ECB izpostavil obstoječi razpoložljivi kapital nad ravnijo regulativnih zahtev in poudaril, da se je treba izogniti procikličnim učinkom pretiranega zaostrovanja kreditnih pogojev, in sicer predvsem z ustrezno prilagoditvijo makrobonitetnih ukrepov specifičnim razmeram v posamezni državi. Opozoril je tudi, da je z vidika sistemskih tveganj pomembno zmanjšati tveganja za finančno stabilnost v nebančnem finančnem sektorju. Svet ECB je decembra 2022 objavil, da je revidiral metodologijo za določanje najnižje ravni kapitalskih blažilnikov v drugih sistemsko pomembnih institucijah. Z revidirano metodologijo bodo sistemsko pomembne banke postale odpornejše, uporabljala pa se bo od 1. januarja 2024.

ECB je v letu 2022 še naprej obveščala javnosti o svojih analizah in stališčih o temah v zvezi z makrobonitetnimi politikami. Menila je, da se bo odpornost finančnega sistema srednjeročno okrepila tako, da se ustvari več manevrskega prostora za makrobonitetno politiko, in sicer z zvišanjem zneska blažilnikov, ki jih je mogoče sprostiti, in s povečanjem učinkovitosti obstoječih proticikličnih kapitalskih blažilnikov.^[17] Poleg tega je bilo v publikaciji ECB o finančni stabilnosti iz maja in novembra 2022 v poglavjih o makrobonitetni politiki pojasnjeno, zakaj je pomembno pravočasno okrepiti odpornost bančnega sistema in obenem časovni okvir in dinamiko bonitetnih ukrepov prilagoditi povečani negotovosti in razmeram v posameznih državah.^[18] Ker se ponovno namenja ustrezna pozornost kopičenju ranljivosti na nepremičninskih trgih v zadnjih letih, se je ECB v številki publikacije Macroprudential Bulletin iz oktobra 2022 osredotočila na analizo medsebojnih vplivov med nepremičninskimi trgi, finančno stabilnostjo in makrobonitetno politiko.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je v letu 2022 še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB).^[19] ECB je tako sopredsedovala posebni skupini ESRB, ki je pripravljala odgovor na prošnjo Evropske komisije za mnenje o reviziji makrobonitetnega okvira EU.^[20] ECB je zagotavljala tudi podporo pri delu ESRB na naslednjih področjih: (i) makrobonitetna strategija v zvezi s tveganji za finančno stabilnost, ki izhajajo iz kibernetskih incidentov,^[21] (ii) reforme politik, katerih cilj je povečati odpornost skladov denarnega trga,^[22] (iii) spremljanje ranljivosti, povezanih z nebančnim finančnim posredništvom,^[23] (iv) merjenje in modeliranje podnebnih tveganj za finančno stabilnost v EU,^[24] (v) analiza ranljivosti v sektorju poslovnih nepremičnin v Evropskem gospodarskem prostoru.^[25]

ESRB je v letu 2022 izdal več opozoril in priporočil. Januarja in februarja je objavil priporočilo o povečanju odpornosti skladov denarnega trga in priporočilo o vzpostavitvi okvira za usklajevanje v primeru sistemskih kibernetskih incidentov^[26] ter pet opozoril in dve priporočili o ranljivostih v sektorju stanovanjskih nepremičnin.^[27] Zaradi vse večjih tveganj za finančno stabilnost je ESRB septembra 2022 objavil prvo splošno opozorilo.^[28] Poleg tega je ESRB decembra 2022 izdal priporočilo o ranljivostih v sektorju poslovnih nepremičnin.^[29]

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestu in v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Po ruski invaziji na Ukrajino je ECB izvedla analizo ranljivosti, ki je potrdila splošno odpornost bančnega sektorja v euroobmočju proti makroekonomskim in finančnim posledicam vojne. Vseeno so zaradi uvedenih sankcij nekatere banke zapustile trg. ECB je februarja ocenila, da Sberbank Europe AG ter njeni podrejeni družbi v bančni uniji – Sberbank d.d. na Hrvaškem in Sberbank banka d.d. v Sloveniji – propadajo oziroma bodo verjetno propadle zaradi poslabšanja likvidnostne situacije. ECB je sprejela tudi odločitve v zvezi s postopnim ukinjanjem bančnega poslovanja RCB Bank.

ECB je leta 2022 pozornost ciljno usmerjenih pregledov in inšpekcijskih pregledov na kraju samem preusmerila k tveganjem, na katere je najbolj neposredno vplivala vojna: izpostavljenosti, povezane z energenti, obrestno tveganje v bančni knjigi, nepremičninske izpostavljenosti in kreditno tveganje nasprotne stranke. Zaradi teh tveganj ter velike negotovosti glede makroekonomskih obetov in vztrajne zaskrbljenosti glede upravljanja bank in notranjega obvladovanja tveganj se skupne ocene bank v procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v letu 2022 niso izboljšale kljub boljši kakovosti aktive in dobičkonosnosti. Da bi se upoštevale možne posledice vojne in normalizacija denarne politike, sta bila med prednostne naloge nadzora v obdobju 2023–2025 vključena geopolitično tveganje in tveganje pri financiranju.

ECB je dosegla odločilen napredek tudi v zvezi z agendo o podnebnih tveganjih. V prvem nadzorniškem podnebnem stresnem testu je bilo ocenjeno, v kolikšni meri so banke pripravljene predvideti in obvladovati finančne in gospodarske šoke, ki izhajajo iz podnebnih tveganj. Rezultati, ki so bili objavljeni julija, so pokazali, da banke še niso v zadostni meri vključile podnebnih tveganj v svoj okvir za stresno testiranje in v notranje modele, čeprav so od leta 2020 nekoliko napredovale. Poleg tega je ECB novembra objavila rezultate tematskega pregleda podnebnih in okoljskih tveganj v letu 2022, v katerem je bilo ugotovljeno, da mora večina bank še izboljšati svoje prakse v zvezi s tveganji, da bi izpolnile nadzorniška pričakovanja, določena v Vodniku ECB o podnebnih in okoljskih tveganjih. Novembra in decembra sta bili objavljeni poročili, v katerih so zbrane dobre prakse, zabeležene v pregledu in stresnem testu.

V okviru nadaljnjih prizadevanj za krepitev transparentnosti in demokratične odgovornosti je ECB 28. septembra 2022 začela javno posvetovanje o osnutku vodnika o postopkih v zvezi s kvalificiranim deležem. Po javnem posvetovanju, ki se je končalo 30. avgusta 2021, je ECB poleg tega pojasnila svoje politike za izvajanje opcij in diskrecijskih pravic pri nadzoru bank. ECB je junija 2022 objavila izjavo o metodologiji, ki se bo v okviru za ocenjevanje globalnih sistemsko pomembnih bank uporabljala za izvajanje diskrecijske pravice nadzornih organov v zvezi s čezmejnimi izpostavljenostmi v bančni uniji.

ECB je leta 2022 naložila sankcije trem bankam.^[30]

Poleg tega je ECB objavila tudi dva nadzorniška memoranduma o soglasju (z Enotnim odborom za reševanje in Commissione Nazionale per le Società e la Borsa), ki sta bila leta 2022 revidirana. Bančni nadzor v ECB je izvedel tudi ocenjevanje s popisom trgovalnih enot v mednarodnih bankah, ki so se po brexitu odločile preseliti poslovanje iz Londona v podrejene družbe v državah, sodelujočih v evropskem bančnem nadzoru, da bi zagotovil, da imajo vsi subjekti, ki jih nadzira EMN, vzpostavljeno previdnostno zanesljivo ureditev za upravljanje tveganj in lokalno prisotnost, ki omogoča učinkovit nadzor in je sorazmerna s tveganji, ki nastajajo v teh subjektih.

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih 2022.

3.4 Prispevek ECB k pobudam evropskih politik v zvezi s finančnim sektorjem

V letu 2022 je bil dosežen precejšen napredek na področju regulativnega okvira za finančni sektor. Hkrati je potrebno nadaljnje delo na področju izvajanja končnega svežnja reform Basel III, dokončanja bančne unije, izboljšanja makrobonitetnega okvira in obvladovanja podnebnih tveganj pa tudi reguliranja kriptosredstev, kapitalskih trgov in nebančnih finančnih institucij.

Izboljšanje regulativnega okvira za banke

Evropska komisija je 27. oktobra 2021 objavila predloge za izvajanje reform Basel III v EU. Od takrat ECB aktivno podpira zakonodajni postopek. Leta 2022 je objavila mnenji o predlaganih spremembah uredbe o kapitalskih zahtevah in direktive o kapitalskih zahtevah.^[31] Večkrat je izrazila tudi svoje mnenje o bančnem svežnju.^[32]

V letu 2022 so se nadaljevale razprave o dokončanju bančne unije, v katerih je aktivno sodelovala tudi ECB. V skladu z junijskim dogovorom Euroskupine bo delo zdaj osredotočeno na krepitev okvira kriznega upravljanja za banke, ECB pa je julija objavila prispevek k ciljnemu posvetovanju Evropske komisije o ovrednotenju pravil glede državne pomoči bankam v težavah.

V letu 2022 je bilo pomembno delovno področje v ECB tudi pregled makrobonitetnega okvira EU, katerega cilj je zagotoviti, da lahko relevantni organi pravočasno, enotno in celovito odpravljajo sistemska tveganja v vseh jurisdikcijah. ECB je v odgovoru na prošnjo Evropske komisije za mnenje določila več prednostnih področij, na katerih je potrebno zakonodajno ukrepanje, da se poveča učinkovitost in uspešnost makrobonitetnih orodij EU.

ECB je v okviru splošne podnebne agende ves čas spremljala podnebna finančna tveganja in prispevala k evropskim in mednarodnim razpravam o politikah. Skupaj z ESRB je objavila poročilo, iz katerega je razvidno, kako lahko podnebni šoki vplivajo na finančni sistem. V poročilu je bil ocenjen obseg makrobonitetne politike v okviru širšega odzivanja politik, da bi se dopolnila mikrobonitetna prizadevanja za zmanjšanje finančnega vpliva podnebnih sprememb. Na mikrobonitetni strani je ECB ocenila razkritja bank ter izvedla tematski pregled podnebnih in okoljskih tveganj in podnebni stresni test (glej razdelek 3.3). Obenem je ECB sodelovala pri delu projektne skupine o podnebnih finančnih tveganjih v okviru Baselskega odbora za bančni nadzor, ki je objavila pogosta vprašanja, v katerih je pojasnila, kako je podnebna finančna tveganja mogoče zmanjševati z obstoječimi regulativnimi standardi, ter načela za učinkovito upravljanje in nadzor podnebnih finančnih tveganj. Na ravni EU je ECB prispevala k analizi vloge okoljskih tveganj v bonitetnem okviru, ki jo je opravil Evropski bančni organ.

Krepitev regulacije kapitalskih trgov in nebančnih finančnih institucij ter razvoj regulativnega okvira za kriptosredstva

ECB je v letu 2022 še naprej poudarjala, kako pomemben je napredek pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov.^[33] Objavila je več mnenj o zakonodajnih predlogih, med drugim o (i) izboljšanju transparentnosti na trgu, (ii) vzpostavitvi in delovanju evropske enotne točke dostopa, (iii) centralnih depotnih družbah in (iv) direktivi o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov. ECB je tudi ponovno poudarila, da je treba akcijski načrt Evropske komisije za unijo kapitalskih trgov iz leta 2020 izvesti v celoti in brez odlašanja, ter pozdravila zakonodajne predloge, ki so bili objavljeni decembra 2022. S temi predlogi se odpravljajo strukturne ovire za integracijo kapitalskih trgov v EU, kot so na primer razlike v nacionalnih predpisih o insolventnosti. Obenem bo za podjetja manj zahtevno izdajati vrednostne papirje in zbirati kapital na borzi, obenem pa se bo krepil tudi sistem EU za centralni kliring. ECB se je zavzela za nadaljnji napredek na področju zaščite vlagateljev in harmonizacije obdavčitve, za krepitev čezmejnega nadzora kapitalskih trgov in za harmonizacijo okvirov za tvegani kapital v celotnem euroobmočju, kar bi podpiralo trge lastniškega in tveganega kapitala ter olajšalo financiranje inovacij.

ECB je še naprej izpostavljala, kako pomembno je odpravljati strukturne ranljivosti v nebančnem finančnem sektorju in izboljševati relevanten okvir politik z makrobonitetnega vidika. Predlogi politik za odpravo likvidnostnega neskladja v sektorju skladov denarnega trga so bili revidirani v publikaciji ECB Macroprudential Bulletin, poleg tega pa je ECB prispevala tudi k ekonomski utemeljitvi priporočila ESRB o reformi skladov denarnega trga, ki je bilo objavljeno januarja 2022.^[34] ECB je še naprej poudarjala, da se z izvajanjem takšnih reform ne sme odlašati. Kar zadeva odprte investicijske sklade, je ECB prispevala k oceni Odbora za finančno stabilnost o tem, kako učinkovita so bila njegova priporočila iz leta 2017 o strukturnem likvidnostnem neskladju v takšnih skladih.^[35] Odbor za finančno stabilnost bo zdaj revidiral priporočila za boljše odpravljanje neskladja.^[36]

ECB je poleg tega aktivno sodelovala v razpravah o regulativnem okviru za kriptosredstva v mednarodnih forumih, kot so Odbor za finančno stabilnost, Baselski odbor za bančni nadzor ter Odbor za plačila in tržno infrastrukturo.^[37] Pomemben napredek je bil dosežen pri zagotavljanju, da se bodo vse dejavnosti v zvezi s kriptosredstvi, ki predstavljajo tveganje za finančno stabilnost, vključile v celovito in globalno usklajeno regulacijo, nadzor in pregled ter da se bo vzpostavila globalno dogovorjena previdnostna obravnava izpostavljenosti bank do kriptosredstev.

Okvir 2
Trdna pravila, trdne banke – bančni sveženj

ECB je leta 2022 objavila mnenji o predlogih Evropske komisije za spremembe direktive o kapitalskih zahtevah (CRD VI) in uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR III), ki sta glavna elementa najnovejšega »bančnega svežnja« EU.^[38] Cilj teh predlogov je implementirati še neuveljavljena pravila Basel III v EU ter nadalje okrepiti okvir skrbnega in varnega poslovanja v EU, na primer s povečanjem harmonizacije in z odpravo regulativnih vrzeli ter tudi s posvečanjem večje pozornosti okoljskim, socialnim in upravljavskim tveganjem. ECB te cilje močno podpira. Zaradi trdnejših pravil so tudi banke trdnejše, kar bo prispevalo k odpornosti bančnega sistema v EU.

Implementacija še neuveljavljenih pravil Basel III

Implementacija še neuveljavljenih elementov iz standardov Basel III je še zadnji korak pri prenovi globalne finančne regulacije v odziv na svetovno finančno krizo. Pravila so na podlagi naukov iz finančne krize razvili centralne banke in bančni nadzorniki na mednarodni ravni, kjer je bil o njih tudi dosežen dogovor. Obsegajo tudi predloge in prilagoditve, ki so jih predlagali evropski predstavniki v Baselskem odboru.

ECB se že dlje časa zavzema za celovito, pravočasno in enotno izvajanje standardov Basel III v EU. To bo odločilno prispevalo k ohranjanju varnosti in trdnosti bančnega sistema v EU. Zakonodajni predlog, ki ga je Evropska komisija objavila oktobra 2021, vključuje več odstopanj od dogovorjenih pravil Basel III, o čemer je ECB v svojih mnenjih izrazila pomisleke. ECB je tako izpostavila, da predlog v zvezi z uredbo o kapitalskih zahtevah vključuje prehodno ureditev za izpostavljenosti iz naslova nepremičnin in podjetij brez bonitetne ocene, kar odstopa od standardov Basel III. Z vidika skrbnega in varnega poslovanja ter finančne stabilnosti ta odstopanja niso upravičena, zaradi njih pa lahko pride do tega, da se nekatera tveganja ne bodo obravnavala. Po mnenju ECB bi bilo treba vsa odstopanja odpraviti, če bi se ohranila, pa bi morala biti omejena in strogo začasna. Med zakonodajnim postopkom pa so sozakonodajalci predlagali in pozivali k še večjim odstopanjem od standardov Basel III, kot jih je predlagala Evropska komisija. Takšna dodatna odstopanja bi še dodatno oslabila varnostno mrežo, ki jo zagotavljajo reforme Basel III, ter povečala vrzel med predpisi EU in pomembnimi mednarodnimi minimalnimi baselskimi standardi. Obenem bi zaradi odstopanj regulativni sistem postal bolj kompleksen, stroški zagotavljanja skladnosti poslovanja v bankah bi se zvišali, delo nadzornikov pa bi bilo bolj zapleteno. Če povzamemo, z znižanjem regulativnih standardov pod mednarodni minimum bi bila ogrožena varnost in konkurenčnost bančnega sektorja v EU, njegovi stroški financiranja pa bi se zvišali.

Preveliko število precejšnjih prilagoditev v primerjavi s standardi Basel III bi lahko pod vprašaj postavilo tudi upoštevanje okvira Basel III v EU. Zaradi neupoštevanja reform Basel III bi bil lahko okrnjen ugled EU, kar bi lahko potencialno ogrozilo njen položaj v prihodnjih mednarodnih pogajanjih. Če poleg tega izvajanje standardov ne bi bilo dosledno na svetovni ravni, bi to lahko privedlo do tekme do dna med jurisdikcijami na področju finančne regulacije. To bi bila škoda, saj je pandemija pokazala, da so trdne banke vir odpornosti.^[39] Povečana odpornost bančnega sektorja je večinoma posledica baselskih standardov, ki se že izvajajo, ohraniti pa jo je treba z enotnim izvajanjem preostalih pravil.

Krepitev bančne regulacije: več harmonizacije in odpravljanje vrzeli

V EU nekatera nadzorna pravila in nadzorniška pooblastila še niso harmonizirana. Z bančnim svežnjem se predlaga nadaljnja harmonizacija, da bi se pravila in pooblastila lahko dosledno uporabljala za banke ne glede na državo, v kateri imajo sedež. V bančnem svežnju so poleg drugih sprememb predlagani spodnji ukrepi.

• Nadzorniške prakse v zvezi s podružnicami v tretjih državah – torej podružnicami v EU, ki jih ustanovijo banke s sedežem v državi zunaj EU – bodo harmonizirane. Države članice EU trenutno uporabljajo različne nadzorniške prakse, kar vodi v neenake pogoje poslovanja in onemogoča ECB, da bi imela jasen pregled nad dejavnostmi skupin iz tretjih držav. Predlagane spremembe bodo zagotovile enake pogoje poslovanja za skupine iz tretjih držav v EU in kreditne institucije iz EU, zato bo nadzor bolj učinkovit.
• Nadzorni postopek za ocenjevanje »sposobnosti in primernosti«^[40] bo harmoniziran. Čeprav ECB na tem področju že ima vlogo vratarja, njeno delo ovira pravi mozaik različnih nacionalnih pravil. Zato ECB odločno pozdravlja harmonizacijo na tem področju in se obenem strinja z Evropsko komisijo, da je treba zagotoviti sorazmernost, na primer z osredotočanjem na direktorje največjih evropskih bank.
• Odpravljene bodo razlike med evropskimi državami, kar zadeva druga nadzorniška pooblastila, kot so pooblastila za nalaganje sankcij. V skladu z bančnim svežnjem ima ECB na primer pooblastilo, da lahko periodične denarne kazni naloži bankam iz vseh držav, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru.

S harmonizacijo nadzornih pravil in nadzorniških pooblastil bo bančni nadzor s strani ECB učinkovitejši, bančni sektor pa bo bolj integriran in odporen.

Poudarek na okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganjih

Okoljska, socialna in upravljavska tveganja so pomembna za stabilnost posameznih bank in finančnega sistema kot celote, predvsem v luči podnebnih sprememb. Zato ECB pozdravlja, da je v predlagani bančni sveženj vključena zahteva, da morajo banke upravljati vsa pomembna tveganja, vključno z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi tveganji.

Bančni sveženj vključuje novo pravno zahtevo, da morajo banke pripraviti konkretne načrte za spremljanje in obravnavanje okoljskih, socialnih in upravljavskih tveganj, ki se pojavljajo v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem obdobju. S tem bo zagotovljeno, da bodo banke temeljito ocenile strukturne spremembe, do katerih bo verjetno prišlo v panogah, do katerih so izpostavljene, v skladu s scenariji prehoda iz pravnega okvira EU.^[41]

Graf A

Časovnica zakonodajnega postopka za bančni sveženj

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržne infrastrukture in ureditev, ki omogočajo varen in učinkovit pretok plačil, vrednostnih papirjev in zastavljenega finančnega premoženja v euroobmočju. Spodbuja tudi integracijo in inovacije na trgu plačil in vrednostnih papirjev. Eurosistem je v letu 2022 revidiral in obnovil obstoječo tržno infrastrukturo, politike in strategije ter raziskoval nove tehnologije in morebitni digitalni euro.

4.1 Storitve v sistemu TARGET ter inovacije in integracija tržne infrastrukture in plačil

Eurosistemove storitve v sistemu TARGET obsegajo tri storitve poravnave: TARGET2, tj. sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, ki podpirajo operacije denarne politike Eurosistema, ter za medbančne transferje in komercialna plačila; TARGET2-Securities (T2S), tj. enotna večvalutna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; TIPS, tj. poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET, kjer so takojšnja plačila poravnana v centralnobančnem denarju.

TARGET2 uporablja približno 1.000 bank za izvajanje plačil v eurih v svojem imenu ali v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava z več kot 41.000 bankami po vsem svetu. Leta 2022 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 399.653 plačil dnevno v povprečni dnevni vrednosti 2,219 bilijona EUR. Dnevni obseg plačil se je v primerjavi z letom 2021 povečal za 7%. V sistemu TARGET2 je bilo v koledarskem letu prvič do zdaj obdelanih več kot 100 milijonov plačil.

V letu 2022 je TARGET2 dosegel 100-odstotno tehnično razpoložljivost. Poleg tega je Eurosistem večinoma uresničil akcijski načrt, s katerim je obravnaval incidente pri storitvah v sistemu TARGET, ki so se zgodili v letu 2020.^[42]

Leta 2022 je bil izveden test TIBER-EU,^[43] da bi se preverila visoka raven kibernetske varnosti sistema TARGET2. Testi TIBER-EU posnemajo taktike, tehnike in postopke resničnih kibernetskih napadalcev na podlagi prilagojenih obveščevalnih podatkov o grožnjah. Izvajanje takšnih testov prispeva h globljemu razumevanju sposobnosti sistema TARGET2, da vzdrži kibernetske napade.

Po uradni potrditvi pridružitve Hrvaške euroobmočju s 1. januarjem 2023 so se vse leto 2022 s Hrvatsko narodno banko in hrvaško finančno skupnostjo izvajali pripravljalno testiranje ter potrebne usklajevalne aktivnosti za selitev z nacionalnega sistema BPRČ na TARGET2.

Skladno s tehnološkim razvojem, novimi regulativnimi zahtevami in spreminjajočimi se zahtevami uporabnikov Eurosistem izvaja dejavnosti v zvezi z vzpostavitvijo sistema T2, novega sistema BPRČ in funkcije za centralno upravljanje likvidnosti, ki optimizira upravljanje likvidnosti v vseh storitvah v sistemu TARGET. Začetek delovanja sistema T2, načrtovan za november 2022, je bil prestavljen na marec 2023.

Platforma T2S povezuje 19 centralnih depotnih družb z 20 evropskih trgov, kar omogoča poravnavo vrednostnih papirjev v eurih in danski kroni. Leta 2022 je T2S obdelal povprečno 707.879 transakcij na dan, v povprečni vrednosti 716,67 milijarde EUR na dan. Poleg tega so hrvaška centralna depotna družba (SKDD), bolgarska centralna depotna družba (CDAD) ter sistem Bolgarske narodne banke za poravnavo državnih vrednostnih papirjev leta 2022 podpisali okvirni sporazum T2S, trenutno pa razmišljajo o ustreznih datumih za selitev. Testiranje za priključitev novih centralnih depotnih družb platformi T2S se bo izvajalo tudi v letu 2023.

V letu 2022 sta bili na platformi T2S opravljeni dve pomembni izboljšavi. Prvič, mehanizem kazni, ki centralnim depotnim družbam omogoča izpolnjevati obveznosti v skladu z režimom discipline pri poravnavi iz uredbe o centralnih depotnih družbah, je iz preskusne faze prešel v proizvodno fazo. Drugič, z uvedbo različice 6.0 platforme T2S je bila omogočena uvedba komponent, ki se bodo skupno uporabljale v vseh storitvah v sistemu TARGET (tako imenovane skupne komponente) znotraj platforme T2S.

Eurosistem je dokončal izvajanje ukrepov za zagotovitev vseevropske dosegljivosti prek storitve TIPS, s čimer je podprl uvedbo takojšnjih plačil v euroobmočju. Ker se je storitvi TIPS pridružilo več bank in nacionalnih skupnosti, se je obseg transakcij povečal za 17,1-krat glede na raven iz leta 2021, tako da je število transakcij v decembru 2022 doseglo najvišjo vrednost (18,7 milijona v primerjavi z 1,6 milijona v decembru 2021). Zaradi zakonodajnega predloga Evropske komisije, po katerem bi morali ponudniki plačilnih storitev iz EU, ki že ponujajo kreditna plačila v eurih, v določenem roku ponuditi tudi takojšnja plačila, se pričakuje, da se bo uvajanje takojšnjih plačil v eurih še pospešilo.

Večvalutna zasnova storitve TIPS je zanimiva tudi za centralne banke zunaj euroobmočja. Maja 2022 je Sveriges riksbank uspešno zaključila prvo fazo selitve na TIPS, kar je utrlo pot za takojšnjo poravnavo plačil v švedskih kronah prek TIPS. Danmarks Nationalbank bo poravnavo v danskih kronah v okviru storitev v sistemu TARGET, vključno s TIPS, ponujala v drugem četrtletju 2025. Interes za morebitno pridružitev storitvi TIPS s svojo nacionalno valuto je izrazila tudi norveška centralna banka. Raziskuje se možnost uvedbe medvalutne funkcionalnosti, ki bi omogočala takojšnja plačila med valutami, poravnanimi na platformi.

Eurosistem poleg treh storitev poravnave razvija tudi novo storitev TARGET, in sicer sistem za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS), ki bo poenoten sistem za upravljanje premoženja, zastavljenega kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema v vseh državah euroobmočja. Začetek delovanja sistema ECMS je bil z novembra 2023 prestavljen na april 2024, da bi se upoštevale posledice prestavljenega začetka delovanja sistema T2.

Kar zadeva področje plačil, Eurosistem še naprej sledi ciljem iz strategije za plačila malih vrednosti. Cilji vključujejo podpiranje vseevropske rešitve za plačila malih vrednosti na stičnih točkah (tj. plačila na fizičnih ter mobilnih in spletnih prodajnih mestih, ki jih upravljajo evropski subjekti zasebnega sektorja), polno uporabo takojšnjih plačil in izboljšave na področju čezmejnih plačil. Vključujejo tudi delo v zvezi z zagotavljanjem, da imajo zaradi vse večje digitalizacije gospodarstva vsi Evropejci dostop do varnih, učinkovitih in praktičnih plačil. V okviru tega dela je bilo med drugim objavljeno poročilo o stanju na področju dostopnosti do plačil malih vrednosti v EU. Iz glavnih ugotovitev poročila je razvidno, da vse večja digitalizacija sicer pomeni posebne izzive za ranljive posameznike in skupine, vendar pa ponuja tudi priložnosti za izboljšanje dostopnosti z namenskimi inovativnimi rešitvami.

Vzporedno s spodbujanjem strategije Eurosistema za plačila malih vrednosti ECB podpira tudi razvoj inovativnih plačilnih storitev, med drugim na ravni Odbora za plačila malih vrednosti v eurih (ERPB). Odbor tako spodbuja napredek na področju odprtega bančništva, ki tretjim ponudnikom omogoča, da s soglasjem strank bank dostopajo do podatkov v zvezi s plačilnimi računi in izvajajo plačila prek odprtih programskih vmesnikov. Tako lahko tretji ponudniki ponujajo praktične in privlačne plačilne storitve. Na poziv odbora ERPB je Evropski svet za plačila začel delo v zvezi s prihodnjo shemo SEPA za dostop do plačilnih računov (SPAA), ki določa pravila, prakse in standarde, s katerimi se bo omogočila izmenjava podatkov v zvezi s plačilnimi računi in olajšalo izvajanje plačil v okviru storitev z dodano vrednostjo, ki jih banke izvajajo za tretje ponudnike. Evropski svet za plačila je novembra 2022 objavil prvo različico pravilnika za shemo SPAA.

Z digitalnimi inovacijami se ne spreminjajo le plačila malih vrednosti, temveč tudi finančne transakcije velikih vrednosti. Deležniki na finančnem trgu že nekaj let preizkušajo nove tehnologije, na primer tehnologijo razpršene evidence. EU je s ciljem, da bolje oceni nove tehnologije, 23. marca 2023 začela pilotni projekt v zvezi s tržno infrastrukturo na podlagi tehnologije razpršene evidence, ki bo trajal tri leta in se bo lahko enkrat podaljšal. Projekt ponudnikom investicijskih storitev, tržnim podjetjem in centralnim depotnim družbam omogoča, da vzdržujejo večstranski sistem trgovanja, poravnalni sistem ali trgovalni in poravnalni sistem na podlagi tehnologije razpršene evidence. V hipotetičnem scenariju, po katerem bi finančni trgi široko sprejeli tehnologijo razpršene evidence ali druge nove tehnologije pri transakcijah velikih vrednosti, bi se lahko spremenile tudi potrebe uporabnikov Eurosistemovih storitev za poravnavo plačil velikih vrednosti, zlasti sistemov TARGET2 in T2S. Eurosistem preučuje načine, kako bi se lahko nova tehnologija uporabljala za zagotavljanje centralnobančnega denarja pri poravnavi finančnih transakcij velikih vrednosti, s čimer bi se zmanjšala tveganja za finančni sistem, saj bi centralnobančni denar ohranil vlogo najvarnejšega instrumenta pri poravnavi finančnih transakcij velikih vrednosti. Temeljita analiza Eurosistema o potencialnih posledicah za upravljavsko strukturo, učinkovitost poravnave in upravljanje likvidnosti je ključnega pomena, hkrati pa ne nakazuje smeri prihodnjih odločitev.

V skladu s ciljem, da se pospeši integracija evropskih finančnih trgov, je svetovalna skupina Eurosistema za tržne infrastrukture za vrednostne papirje in zavarovanje (AMI-SeCo) še naprej poročala o napredku, ki so ga nacionalni trgi dosegli pri izpolnjevanju standardov, dogovorjenih v okviru pobude o enotnih evropskih pravilih o upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev (SCoRE). Skupina AMI-SeCo je v poročilu o napredku pri implementaciji standardov SCoRE za drugo polovico leta 2022 ugotovila, da je – čeprav deležniki nekoliko zamujajo – popolno skladnost še vedno mogoče zagotoviti do zastavljenega roka. Zaradi prestavitve začetka delovanja Eurosistemovega sistema ECMS na april 2024 se je skupina AMI-SeCo strinjala, da se z namenom časovne uskladitve rok za doseganje skladnosti s standardi SCoRE prestavi na poznejši datum.

Poleg tega je skupina AMI-SeCo še naprej spremljala in obravnavala napredek in dogajanja v zvezi z načrtom harmonizacije T2S ter skladnostjo s standardi na področju korporacijskih dejanj, vključno s panožnimi standardi o identifikaciji delničarjev. Predložila je tudi odgovore na javna posvetovanja Evropske komisije ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge o postopkih za izračun in plačilo davčnega odtegljaja in o izvajanju direktive 2 o pravicah delničarjev.

4.2 Faza proučevanja v zvezi z uvedbo digitalnega eura

Faza proučevanja v okviru projekta o digitalnem euru, ki se je začela oktobra 2021, poteka po načrtu in se bo predvidoma zaključila v drugi polovici leta 2023. Do takrat se bo Svet ECB seznanil z ugotovitvami iz faze proučevanja ter nasveti o tem, ali naj se projekt nadaljuje s pripravljalno fazo, in prejel projektni načrt za naslednjo fazo. Morebitna odločitev za prehod na pripravljalno fazo sama po sebi ne prejudicira odločitve za izdajo.

Eurosistem je redno poročal o napredku v fazi proučevanja uvedbe digitalnega eura, pri čemer je objavil dve poročili o napredku, in sicer v septembru in decembru. Eurosistem se je v letu 2022 dogovoril o glavnih primerih uporabe digitalnega eura in o številnih ključnih odločitvah glede zasnove, pri čemer je upošteval vidike zasebnosti in regulativnih zahtev ter potrebo, da se poleg možnosti plačevanja z digitalnim eurom zunaj spleta zagotovijo tudi možnosti plačevanja prek spleta. Te odločitve so tudi odraz pomembne vloge posrednikov kot distributerjev digitalnega eura in sheme kot prednostnega modela distribucije. Sprejeta je bila odločitev, da se začne pripravljati pravilnik o digitalnem euru, pri čemer je bil najet vodja priprave pravilnika in izdan je bil razpis za prijavo interesa tržnih predstavnikov, da sodelujejo pri pripravi osnutka. Delo v zvezi s samim pravilnikom se je začelo v prvem četrtletju 2023.

V okviru tega projekta so aktivnosti razvijanja prototipa digitalnega eura z nacionalnimi centralnimi bankami Eurosistema in zasebnimi podjetji potekale po načrtu. O ugotovitvah se bo poročalo v prvi polovici leta 2023, po potrebi pa bodo upoštevane v prihodnji fazi projekta.

Projekt temelji na pogostih interakcijah z udeleženci na trgu ter prihodnjimi uporabniki v različnih forumih in oblikah, da bi bil razvit takšen digitalni euro, ki je privlačen za vse deležnike. V letu 2022 so bili med drugim organizirani namenski tehnični sestanki odbora ERPB, dvostranski sestanki za zbiranje povratnih informacij z glavnimi skupinami deležnikov, sestanki tržne svetovalne skupine za digitalni euro, fokusne skupine in seminarji s civilno družbo. Hkrati je ECB tesno sodelovala z evropskimi institucijami, ki bodo odločale o potrebnem pravnem okviru za morebitno prihodnjo izdajo digitalnega eura.

4.3 Pregled nad delovanjem sistemov in vloga centralne banke kot izdajateljice

Za varno in učinkovito delovanje infrastruktur finančnih trgov in plačil v euroobmočju Eurosistem v predpisih, standardih, smernicah in priporočilih določa cilje pregleda nad delovanjem sistemov ter spremlja njihovo izvajanje in po potrebi spodbuja spremembe. Eurosistem kot centralna banka, ki izdaja euro, sodeluje v skupnem pregledu in nadzoru ter kriznem upravljanju infrastruktur finančnih trgov s pomembnimi aktivnostmi v eurih.

Kar zadeva sistemsko pomembne plačilne sisteme (SPPS), Eurosistemova funkcija pregleda nad delovanjem sistemov neposredno pregleduje delovanje sistemov TARGET2, EURO1 in STEP2-T ter klirinškega sistema MasterCard. V letu 2022 je bil poseben poudarek namenjen Eurosistemovemu projektu konsolidacije sistemov TARGET2 in T2S (glej razdelek 4.1). Eurosistem je opravil predhodno ocenjevanje konsolidirane platforme, pri katerem se je osredotočil na glavne spremembe sistema TARGET2, in projekt spremljal, da bi ugotovil morebitna tveganja za uspešen začetek delovanja platforme in njeno poznejše nemoteno delovanje. Poleg tega je izvedel celovito oceno klirinškega sistema MasterCard glede na uredbo o SPPS in pregledniška pričakovanja glede kibernetske odpornosti. Pozorno sta se spremljala tudi razvoj in operativna odpornost vseevropskih sistemov takojšnjih plačil, kot sta TIPS in RT1.

Na področju plačilnih instrumentov je bilo delo osredotočeno na izvajanje okvira Eurosistema za pregled nad elektronskimi plačilnimi instrumenti, shemami in ureditvami (okvir PISA). V sklopu identifikacije, izvedene v skladu s politiko izvzetja iz pregleda na podlagi okvira PISA, so bili organi upravljanja zadevnih plačilnih shem obveščeni o tem, ali se bo izvajal pregled nad shemami ali se bodo sheme spremljale ali pa bodo izvzete iz dejavnosti pregleda na podlagi okvira PISA. V zvezi s plačilnimi ureditvami je ta proces tik pred dokončanjem. Poleg tega so se začele izvajati celovite ocene za prvo skupino plačilnih shem.

Eurosistem je bil kot centralna banka, ki izdaja euro, še naprej član kolegijev nadzornikov za centralne nasprotne stranke v EU v skladu z uredbo o evropskih tržnih infrastrukturah. Pri tem je ocenil različne predloge za razširitev storitev ali večje spremembe postopkov upravljanja tveganj in revidirane načrte sanacije, pripravljene v skladu z uredbo EU o sanaciji in reševanju centralnih nasprotnih strank. V okviru pripravljalnega dela v zvezi z revizijo uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah je Eurosistem prispeval k posvetovanju, ki ga je marca 2022 opravila Evropska komisija.

Eurosistem je spremljal tudi vpliv velike volatilnosti trgov na centralne nasprotne stranke. ECB je opravila analitično delo v zvezi z volatilnostjo na energetskem trgu, da bi preučila vpliv velikih pozivov h kritju na udeležence kliringa. S pridobljenimi ugotovitvami je podprla svoj prispevek k delu na ravni EU in mednarodni ravni na področju politike glede zmanjšanja tveganj in morebitnega vpliva nenadnih velikih pozivov h kritju.

Kar zadeva poravnavo vrednostnih papirjev, je Eurosistem v vlogi centralne banke izdajateljice prispeval k rednemu ocenjevanju centralnih depotnih družb v okviru uredbe EU o centralnih depotnih družbah. Eurosistem je začel tudi priprave, da prispeva k uporabi Uredbe (EU) št. 2022/858 o pilotni ureditvi za tržne infrastrukture na podlagi tehnologije razpršene evidence.

Na področju pregleda nad delovanjem sistema T2S je Eurosistem v prvem četrtletju 2022 dokončal prvo oceno tega sistema z vidika pregledniških pričakovanj glede kibernetske odpornosti. Zaključil je tudi ocenjevanje sprememb, uvedenih v sistemu T2S leta 2022 (glej razdelek 4.1).

Kibernetska odpornost infrastruktur finančnih trgov je še naprej ključna točka na operativnem področju storitev v sistemu TARGET (glej razdelek 4.1) in pri pregledu nad delovanjem sistemov. V letu 2022 se je začela revizija strategije Eurosistema/ESCB glede zagotavljanja kibernetske odpornosti infrastruktur finančnega trga in nekaterih orodij, izveden je bil še en krog ankete o kibernetski odpornosti v zvezi z infrastrukturami finančnega trga, Odbor za kibernetsko odpornost eura pa se je ukvarjal z izmenjavo informacij (zlasti zaradi ruske invazije na Ukrajino), kriznim usklajevanjem in tveganjem tretjih oseb. V okviru TIBER-EU je center znanja TIBER-EU pripravil najboljše prakse za etično vdiranje v računalniške sisteme, tj. sodelovalno aktivnost, ki se izvede v določeni fazi testa TIBER-EU.

5 Dejavnosti v zvezi s tržnimi operacijami in ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Večina eurskih likvidnostnih linij drugim centralnim bankam, vzpostavljenih ali aktiviranih od leta 2020, je delovala tudi leta 2022, novi liniji pa sta bili vzpostavljeni s poljsko centralno banko Narodowy Bank Polski in andorskim finančnim organom. ECB je nasprotnim strankam v euroobmočju še naprej ponujala operacije v ameriških dolarjih in s tem zagotavljala varovalko tržnemu financiranju. ECB ni posegla na devizni trg.

ECB je bila še naprej odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu Evropske unije in opravljala splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

Prenos sprememb obrestnih mer ECB na denarne trge v euroobmočju (okvir 3) je bil v kratkoročnem nezavarovanem segmentu denarnega trga popoln in takojšen, medtem ko so se nezavarovane obrestne mere daljših ročnosti zviševale počasneje. Prenos zvišanja obrestnih mer na zavarovane denarne trge je ravno tako večinoma potekal gladko, čeprav je bila hitrost prilagajanja po segmentih različna.

5.1 Tržne operacije

Likvidnostne linije v eurih in tujih valutah

Eurosistemove linije zamenjav in repo linije so instrumenti denarne politike, ki se v obdobjih pretresov na svetovnih finančnih trgih uporabljajo kot orodja za stabilizacijo.

Kadar Eurosistem zagotovi eure centralnim bankam zunaj euroobmočja, se z likvidnostnimi linijami zadovoljijo morebitne eurske likvidnostne potrebe v državah zunaj euroobmočja, ki bi se pojavile ob tržnih motnjah. Te linije torej preprečujejo prelivanje negativnih posledic na finančne trge in gospodarstva v euroobmočju prek pritiskov na zvišanje kratkoročnih obrestnih mer denarnega trga ali prisilne prodaje finančnih sredstev, kar bi lahko negativno vplivalo na nemoteno transmisijo denarne politike ECB. Likvidnostne linije obenem preprečujejo, da bi se pomanjkanje eurske likvidnosti sprevrglo v tveganja za finančno stabilnost.

Kadar ECB prejme tujo valuto od druge centralne banke (npr. ameriške dolarje od ameriške centralne banke) in ponudi euro kot zavarovanje, likvidnostne linije v tujih valutah omogočajo neprekinjeno ponudbo posojil v tuji valuti. S tem se preprečijo nenadno razdolževanje, izjemno velike spremembe cen in prekinitve toka kreditov zaradi napetosti na mednarodnih trgih financiranja.

Večina eurskih likvidnostnih linij, vzpostavljenih ali aktiviranih od leta 2020, je delovala še naprej ter so bile podaljšane najprej do 15. januarja 2023 in nato do 15. januarja 2024, razen dogovorov o zamenjavi s centralno banko Българска народна банка (Bolgarsko narodno banko) in Hrvatsko narodno banko ter repo linije z Narodno banko Srbije, ki je potekla ob koncu marca 2022. V letu 2022 sta bili vzpostavljeni novi kreditni liniji s poljsko centralno banko Narodowy Bank Polski in andorskim finančnim organom. V tabeli 5.1 so prikazane eurske likvidnostne linije na dan 31. decembra 2022, s katerimi je Eurosistem zagotavljal eursko likvidnost tujih centralnim bankam. Črpanje eurskih likvidnostnih linij je bilo omejeno na konec četrtletij.

Dvostranski dogovor o zamenjavi s kitajsko centralno banko je bil podaljšan za nadaljnja tri leta, do oktobra 2025.

ECB je leta 2022 v dogovoru z ameriško, kanadsko, britansko, japonsko in švicarsko centralno banko še naprej zagotavljala likvidnost v ameriških dolarjih, navadno s 7-dnevno zapadlostjo. Z zagotavljanjem ameriških dolarjev v glavnih jurisdikcijah so se blažili pritiski na svetovnih trgih financiranja in še naprej zagotavljala varovalka trgom zasebnega financiranja.

Tabela 5.1

Operativne likvidnostne linije

Poročanje o posegih na deviznem trgu

ECB leta 2022 ni posegla na devizni trg. Od uvedbe eura je na devizni trg posegla dvakrat, in sicer v letih 2000 in 2011. Podatki o posegih na deviznem trgu so objavljeni vsake tri mesece s trimesečnim zamikom na spletnem mestu ECB in v statističnem skladišču. Informacije, objavljene v četrtletnih tabelah, so vsako leto povzete tudi v letnem poročilu ECB (tabela 5.2). Če v določenem četrtletju ni bilo nobenega posega na deviznem trgu, je to izrecno navedeno.

Tabela 5.2

Posegi ECB na deviznem trgu

Okvir poročanja vključuje posege na deviznem trgu, ki jih je enostransko in v sodelovanju z drugimi mednarodnimi organi opravila ECB, ter posege »na dovoljenih mejah nihanja« v okviru mehanizma deviznih tečajev (ERM II).

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil v EU

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA),^[44] Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM),^[45] evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (instrument SURE)^[46] in programa »EU naslednje generacije« (NGEU).^[47] ECB je v letu 2022 sprejela tudi prošnjo Evropske komisije, naj izvaja storitve plačilnega agenta in s tem razširi svoje sedanje storitve fiskalnega agenta. Trenutno potekajo priprave na to, da bi se te storitve začele izvajati v letu 2023.

V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je ECB v letu 2022 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2022 je bil skupni nominalni znesek v okviru tega aranžmaja 200 milijonov EUR. Leta 2022 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2022 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,3 milijarde EUR. Leta 2022 je ECB obdelala izplačila posojil SURE različnim državam članicam EU in zadevna plačila obresti. Na dan 31. decembra 2022 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 98,4 milijarde EUR. Leta 2022 je ECB obdelala tudi izplačila posojil in nepovratnih sredstev iz programa »EU naslednje generacije« različnim državam članicam.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)^[48] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).^[49] Leta 2022 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojilom, ki ga je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.^[50] Na dan 31. decembra 2022 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 44,8 milijarde EUR.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

V letu 2022 se je skladno z okvirom storitev Eurosistema za upravljanje rezerv, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Več nacionalnih centralnih bank Eurosistema v tem okviru ponuja finančne storitve centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih in v skladu s tržnimi standardi. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo, spremlja nemoteno delovanje storitev, spodbuja spremembe za izboljšanje okvira in pripravlja s tem povezana poročila organom odločanja ECB.

Ob koncu leta 2022 je imelo na področju upravljanja rezervnih sredstev račune 270 strank, v primerjavi z 265 ob koncu leta 2021. Leta 2022 so se skupna imetja (vključno z imetji denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo na področju upravljanja rezerv, zmanjšala za približno 6% v primerjavi z letom 2021.

Okvir 3
Prenos sprememb ključnih obrestnih mer ECB na obrestne mere na eurskem denarnem trgu

ECB je med julijem in decembrom 2022 zvišala ključne obrestne mere za 250 bazičnih točk in s tem do konca leta obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita dvignila iz negativnega območja na 2,0%. Ta cikel izstopa z vidika velikosti zviševanja obrestnih mer (dva dviga za 50 bazičnih točk in dva za 75 bazičnih točk), hitrosti prilagajanja obrestnih mer denarne politike (v obdobju petih mesecev) in dejstva, da je potekal v okolju rekordno visoke, več kot 4-bilijonske presežne likvidnosti.

Ta okvir obravnava prenos sprememb obrestnih mer denarne politike na denarne trge, kar je prva povezava v verigi transmisije denarne politike. Če povzamemo, prenos je bil popoln in takojšen v kratkoročnem nezavarovanem segmentu, kot se je pokazal v eurski kratkoročni obrestni meri (€STR), medtem ko so se nezavarovane obrestne mere daljših ročnosti odzivale počasneje. Na zavarovanem denarnem trgu je bil prenos na obrestne mere v repo pogodbah deloma zapoznel ali celo oslabljen, ker je leta 2022 prišlo do večjega pomanjkanja finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje. K samo delnemu prenosu višjih obrestnih mer denarne politike na obrestne mere za državne zakladne menice sta prispevala tudi omejena ponudba kratkoročnih vrednostnih papirjev in povečano povpraševanje po takih instrumentih.

Kratkoročne obrestne mere na nezavarovanem denarnem trgu so se dobro prilagodile zvišanju obrestnih mer denarne politike, medtem ko so se nezavarovane obrestne mere daljših ročnosti zviševale počasneje.

€STR se je med julijem in decembrom 2022 zvišala za 249 bazičnih točk ter se tako skoraj enakovredno prilagodila dvigu obrestnih mer denarne politike za 250 bazičnih točk (graf A). Porazdelitev obrestnih mer v transakcijah na denarnem trgu, ki so podlaga za €STR – te se zbirajo v skladu z uredbo ECB o statistiki denarnega trga – je ravno tako ostala stabilna, kot se kaže v nespremenjenem razmiku med 25. in 75. percentilom obrestnih mer, ki so podlaga za €STR. Obseg trgovanja v kratkoročnem nezavarovanem segmentu se je precej povečal, zlasti potem, ko so postale obrestne mere znova pozitivne. Tako se je povprečni obseg trgovanja, ki je podlaga za €STR, med septembrom in decembrom 2022 povečal za 20% v primerjavi s povprečnim obsegom trgovanja do septembra 2022. Nezavarovane obrestne mere daljših ročnosti, ki se kažejo v evropski medbančni obrestni meri EURIBOR, pa so se na zvišanje obrestnih mer pri kratkih ročnostih odzivale počasi (graf B). Zapoznela prilagoditev obrestnih mer daljših ročnosti je bila večinoma posledica povečanega povpraševanja po kratkoročnih naložbah denarnega trga v okolju velike negotovosti glede prihodnje ravni obrestnih mer ter posledica premije, ki so jo zaračunavale banke, ki so sprejemale vloge daljših ročnosti.

Prenos zvišanja obrestnih mer na zavarovane denarne trge je bil sčasoma ravno tako večinoma zaključen, čeprav je bila hitrost prilagajanja po segmentih različna.

Repo posli v bistvu delujejo kot kratkoročna zavarovana posojila, pri katerih se gotovina zamenja za vrednostni papir v skladu z dogovorom, da bo transakcija povratna (navadno naslednji dan). Od zadnjega četrtletja 2021 se je povpraševanje po izposojanju vrednostnih papirjev in zavarovanih kratkoročnih naložbah močno povečalo, tako da se je povečal razkorak med repo obrestnimi merami in obrestno mero ECB za odprto ponudbo mejnega depozita, saj je vrsta finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v teh poslih, postala redkejša. Če pogledamo prenos treh dvigov obrestnih mer v juliju, oktobru in decembru 2022, so se vsi večinoma prenesli na kratkoročne obrestne mere v repo poslih, zavarovanih z državnimi obveznicami večine držav v euroobmočju, medtem ko je bil prenos na repo posle, zavarovane z državnimi obveznicami z najvišjo bonitetno oceno, na primer z nemškimi državnimi vrednostnimi papirji, nekoliko zapoznel. Pri zvišanju obrestnih mer za 75 bazičnih točk septembra 2022, s katerim so postale obrestne mere denarne politike znova pozitivne, je bil prenos na repo obrestne mere precej bolj zapoznel in oslabljen. V prvih dneh po dvigu obrestnih mer so bili pritiski na znižanje repo obrestnih mer v vseh jurisdikcijah euroobmočja precejšnji zaradi skrbi, da se bo precej povečalo povpraševanje po finančnem premoženju, ki se uporablja kot zavarovanje, saj so vlagatelji hiteli vlagati denarna imetja na repo trgu, ko so postale obrestne mere pozitivne. Pri obrestnih merah za repo posle in državne zakladne menice z daljšim obdobjem zapadlosti je bil prenos ravno tako nepopoln, in sicer predvsem zaradi omejene ponudbe zavarovanja in povečanega povpraševanja po takih naložbah. Razpoložljivost zavarovanja se je proti koncu leta 2022 izboljšala, kar se je pokazalo v zmanjševanju razmika med obrestnimi merami na zavarovanem denarnem trgu in obrestnimi merami ECB, med drugim tudi zaradi številnih pobud v imenu Eurosistema in nacionalnih upravljavcev dolga za ublažitev pomanjkanja finančnega premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje, pri čemer je bila konec decembra 2022 zabeležena običajna volatilnost ob koncu leta (grafa A in B).

Graf A

Prenos dvigov obrestnih mer denarne politike na kratkoročne obrestne mere na nezavarovanem in zavarovanem denarnem trgu

(v odstotkih, povprečna obrestna mera, tehtana z obsegom transakcij)

Graf B

Prenos dvigov obrestnih mer denarne politike na obrestne mere daljših ročnosti na nezavarovanem in zavarovanem denarnem trgu

(v odstotkih, povprečna obrestna mera, tehtana z obsegom transakcij)

6 Gotovina je med evropskimi državljani še vedno najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo, stopnja ponarejanja pa je nizka

Leta 2022 sta se število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku povečala za 4,5% oziroma 1,8%, na kar so vplivali zlasti ruska vojna v Ukrajini in dvigi ključnih obrestnih mer ECB od julija naprej.

Študija ECB o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju je pokazala, da je gotovina najpogosteje uporabljeno plačilno sredstvo na prodajnih mestih in predstavlja 59% plačil. Prva anketa o uporabi gotovine v podjetjih je ravno tako pokazala, da gotovino sprejema 96% podjetij, ki prodajajo predvsem fizičnim osebam, in da jih bo 90% sprejemalo gotovino tudi v prihodnje.

Stopnja ponarejanja ostaja zelo nizka. Razvoj novih zaščitnih elementov za bankovce se nadaljuje, da ostanemo korak pred ponarejevalci ter da se še izboljša odpornost in neokrnjenost bankovcev.

6.1 Eurski bankovci v obtoku

Ob koncu leta 2022 je število eurskih bankovcev v obtoku doseglo 29,5 milijarde kosov in skupno vrednost v višini 1,57 bilijona EUR. To pomeni, da je bila medletna stopnja rasti števila in vrednosti bankovcev pozitivna ter je znašala 4,5% oziroma 1,8%. Na bankovce v obtoku sta leta 2022 večinoma vplivala dva dogodka. Prvi je bila ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila večje povpraševanje po eurskih bankovcih februarja in marca 2022, saj so si ljudje želeli zagotoviti dovolj sredstev v primeru morebitnih motenj v plačilnih ekosistemih. Povpraševanje po eurskih bankovcih se je od aprila 2022 stabiliziralo. Drugi je bil povečanje ključnih obrestnih mer ECB od 27. julija 2022, zaradi katerega so postala denarna imetja v eurih dražja od obrestovanih instrumentov. Zato se je majhen del eurskih bankovcev v obtoku vrnil v Eurosistem, učinek tega pa je bilo zmanjšanje števila eurskih bankovcev v obtoku (graf 6.1).

Graf 6.1

Število in vrednost eurskih bankovcev v obtoku

(lestvica na levi strani: v milijardah EUR; lestvica na desni strani: v milijardah)

Nacionalne centralne banke Eurosistema so obdelale 24,8 milijarde eurskih bankovcev, da bi ohranile kakovost eurskih bankovcev v obtoku in zaupanje vanje. Od tega je bilo treba 3,2 milijarde obrabljenih bankovcev zamenjati z na novo natisnjenimi bankovci.

Vrednost eurskih kovancev v obtoku se je medletno ravno tako povečala, in sicer za 4,0%, in konec leta 2022 dosegla 32,5 milijarde. To je skupaj 145 milijard eurskih kovancev v obtoku.

Uvedba eurskih bankovcev in kovancev v fizični obliki od leta 2002 je prelomnica v evropski zgodovini. To je bil izjemen dogodek tudi na svetovni ravni, saj je bil – in še vedno je – največja zamenjava denarja na svetu.

6.2 Študije o plačilnih navadah potrošnikov in uporabi gotovine v podjetjih v euroobmočju

Študija o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju

Med oktobrom 2021 in junijem 2022 je ECB izvajala študijo o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju, da bi preučila plačilne navade in preference potrošnikov ter njihov dostop do različnih plačilnih instrumentov. Študija je pokazala, da se na prodajnih mestih največ uporablja gotovina, saj je bilo 59% vseh plačil opravljenih z gotovino, čeprav se je delež gotovinskih plačil zmanjšal z 72%, kolikor je znašal leta 2019. Z vidika vrednosti je s karticami opravljen večji delež plačil (46%) kakor z gotovino (42%). Gotovina je bila sprejeta v 95% transakcij pri fizičnih plačilih po vsem euroobmočju, uporaba nedenarnih instrumentov pa je bila omogočena v 81% transakcij.

Večina potrošnikov v euroobmočju je zadovoljnih z dostopom do gotovine. Velika večina potrošnikov (90%) meni, da je dokaj oziroma zelo preprosto priti do bankomata ali banke.

Uporaba gotovine v podjetjih v euroobmočju

ECB je leta 2022 objavila rezultate prve ankete o uporabi gotovine v podjetjih ter predstavila strateške poglede podjetij na sedanjo in prihodnjo uporabo in sprejemanje gotovine. Gotovina bo verjetno ostala pomembno plačilno sredstvo, saj jo bo več kot 90% podjetij, ki trenutno sprejemajo gotovino, sprejemalo tudi v prihodnje. Za podjetja sta pri odločanju glede sprejemanja plačilnih sredstev najpomembnejši merili varnost in zanesljivost.

6.3 Nizka stopnja ponarejanja in razvoj eurskih bankovcev

Izredno nizka stopnja ponarejanja eurskih bankovcev

Leta 2022 je bilo iz obtoka umaknjenih 376.000 ponarejenih eurskih bankovcev. Trinajst odkritih ponaredkov na 1 milijon pristnih bankovcev v obtoku je drug najmanjši delež ponaredkov glede na število bankovcev v obtoku od uvedbe eurskih bankovcev (graf 6.2). Skupno število ponaredkov, umaknjenih iz obtoka, se je povečalo za 8,4% v primerjavi z letom 2021. To je tudi posledica ponovne rasti gospodarske aktivnosti leta 2022 po odpravi vseh omejitev zaradi pandemije. Kakovost ponaredkov je še naprej nizka. Zato jih je mogoče odkriti hitro in preprosto z uporabo testa »otip-pogled-nagib«.

Graf 6.2

Število odkritih ponarejenih bankovcev na leto na 1 milijon pristnih eurskih bankovcev v obtoku

Razvoj eurskih bankovcev

Za zagotovitev visoke kakovosti eurskih bankovcev in njihove odpornosti proti ponarejanju tudi v prihodnje se nadaljuje razvoj novih zaščitnih elementov, med drugim tudi ob upoštevanju prednosti, ki jih prinaša tehnološki napredek. Drugi pomembni cilji glede prihodnjih bankovcev so med drugim preoblikovanje eurskih bankovcev in zmanjšanje njihovega vpliva na okolje. Do zdaj še ni bila sprejeta nobena odločitev o dejanski proizvodnji in izdaji novih eurskih bankovcev.

7 Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov in podatkov, potrebnih za podporo denarni politiki euroobmočja, finančni stabilnosti ter drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank in Evropskega odbora za sistemska tveganja. To statistiko uporabljajo tudi javni organi, mednarodne organizacije, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, hkrati pa ECB omogoča, da krepi transparentnost.

Leta 2022 se je ECB osredotočila na novo statistiko euroobmočja, in sicer na objavljanje izboljšane statistike o vrednostnih papirjih, razvoj kazalnikov za obrestno mero v obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč na eurskem denarnem trgu na podlagi podatkov iz statističnega poročanja o denarnih trgih, informacije o subjektih s posebnim namenom in dvostransko zunanjo statistiko držav euroobmočja do Rusije. Razviti so bili eksperimentalni kazalniki v podporo politiki o podnebnih spremembah in začelo se je delo v fazi priprave okvira za integrirano poročanje. Poleg tega so bili v četrtletne finančne račune vključeni novi podatki o nebančnih finančnih institucijah.

7.1 Nova in izboljšana statistika euroobmočja ter druge novosti

Svet ECB je sprejel novo smernico na področju podatkov o vrednostnih papirjih in statistike izdaj vrednostnih papirjev.^[51] Smernica opredeljuje spremenjene zahteve glede upravljanja kakovosti podatkov v centralizirani bazi vrednostnih papirjev ESCB in nove zahteve za pripravo statistike izdaj vrednostnih papirjev na podlagi podatkov iz centralizirane baze.

Po sprejetju smernice je začela ECB objavljati nove razčlenitve v statistiki izdaj vrednostnih papirjev po metodi vrednotenja, zapadlosti in vrsti obrestne mere za vse države članice EU. To je prvi niz mikro in makropodatkov ESCB, pri čemer se mikropodatki iz centralizirane baze vrednostnih papirjev uporabljajo za pripravo makrostatistike v skladu z mednarodnimi statističnimi standardi. Podatki so na voljo z bistveno izboljšano pravočasnostjo. ECB je bistveno razširila tudi objavo statistike o imetjih vrednostnih papirjev z novimi razčlenitvami po posameznih državah v euroobmočju ter po sektorjih imetnika in izdajatelja. Novi podatki zagotavljajo pravočasnejšo in popolnejšo sliko finančnih trgov ter omogočajo boljše spremljanje aktivnosti na primarnem in sekundarnem trgu.

ECB je začela objavljati nove statistične podatke o obrestnih zamenjavah na indeks transakcij čez noč na eurskem denarnem trgu na podlagi podatkov iz statistike denarnega trga, zbranih od 47 bank v euroobmočju.^[52] Serije podatkov vključujejo informacije o promptnih in terminskih trgih zamenjav na indeks transakcij čez noč, zajemajo pa skupni in povprečni nominalni znesek in tehtano povprečno obrestno mero. Z novo statistiko se dopolnjujejo podatki o nezavarovanih in zavarovanih segmentih denarnega trga, ki se redno objavljajo od novembra 2017 oziroma januarja 2019. Objava novih statističnih podatkov prispeva h krepitvi transparentnosti trga, s čimer se izboljšuje delovanje denarnega trga.

Svet ECB je maja 2022 sprejel spremembo smernice o zunanji statistiki, s katero bo zbiral statistične informacije o subjektih s posebnim namenom.^[53] S tem bo omogočeno boljše razumevanje njihove vloge v gospodarskem in finančnem sistemu v euroobmočju. Prvi prenos podatkov v zvezi s čezmejnimi transakcijami in stanji rezidenčnih subjektov s posebnim namenom se je začel marca 2023 na podlagi podatkov za zadnje četrtletje 2022, stari podatki od prvega četrtletja 2020 pa bodo preneseni do septembra 2023.

ECB je oktobra 2022 začela objavljati podsklop dvostranskih zunanjih statističnih podatkov držav euroobmočja do Rusije.^[54] Z bolj podrobnimi podatki ob četrtletni pogostosti se zagotavljajo koristne statistične informacije za aktualno analizo čezmejnih transakcij in stanj med državami v euroobmočju in Rusijo.

7.2 Razvoj eksperimentalnih kazalnikov v podporo politiki o podnebnih spremembah

Na podlagi dela, opravljenega leta 2022, je ECB 24. januarja 2023 prvič objavila tri sklope novih statističnih kazalnikov o trajnostnem financiranju, emisijah toplogrednih plinov in fizičnem tveganju. To delo spada v okvir akcijskega načrta ECB^[55] za vključitev problematike podnebnih sprememb v strategijo denarne politike. Razvoj kazalnikov o podnebnih spremembah je bil zelo zapleten. Kazalniki med drugim obsegajo usklajevanje različnih nizov podatkov na mikro ravni po državah, razvoj ustreznih mehanizmov za določitev manjkajočih podatkov ter pregled kakovosti podatkov z vidika zaupnosti, ponovljivosti in reprezentativnosti. Nize podatkov kot take in ob upoštevanju razlik, ki so odvisne od podniza podatkov, je treba še dodelati, ker nekateri zadržki omejujejo uporabo teh kazalnikov.

Objavljeni so bili naslednji trije nizi podatkov:^[56]

1. Kazalniki trajnostnega financiranja: ti kazalniki dajejo splošen pregled dolžniških instrumentov s trajnostnimi značilnostmi, ki so jih izdali in jih imajo rezidenti euroobmočja. Ta niz je že precej izčrpen in se objavlja z oznako kakovosti »eksperimentalni« podatki.
2. Kazalniki emisij toplogrednih plinov finančnih institucij: ti kazalniki dajejo informacije o intenzivnosti toplogrednih plinov, ki jo imajo vrednostni papirji in posojilni portfelji finančnih institucij, kot so banke, ter tako omogočajo ocenjevati vlogo sektorja pri financiranju prehoda v neto ogljično ničelno gospodarstvo in s tem povezana tveganja. Osnovni niz podatkov pa bo treba izboljšati, zlasti z vidika zajetja. Zato je treba kazalnike razlagati previdno ter upoštevati, da so še v fazi razvoja in da so po naravi analitični.
3. Kazalniki fizičnih tveganj portfeljev posojil in vrednostnih papirjev: ti kazalniki ocenjujejo tveganje zaradi naravnih nesreč, ki so posledica podnebnih sprememb, na primer poplav ali gozdnih požarov, z vidika donosnosti portfeljev posojil, obveznic in delnic. Osnovni niz podatkov bo treba še izboljšati, na primer z vidika podrobnosti informacij o lokaciji. Zato je treba kazalnike razlagati previdno ter upoštevati, da so še v fazi razvoja in da so po naravi analitični.

V skladu z akcijskim načrtom, ki ga je predstavil Svet ECB, se pripravljajo izboljšave vseh treh nizov podatkov, kar delno podpirajo novi in boljši viri podatkov, ko se pojavijo, ter prihodnji metodološki razvoj v okviru ECB in po svetu.

7.3 Napredek pri okviru za integrirano poročanje

Leta 2022 se je začela uresničevati dolgoletna zaveza ECB, da zmanjša breme poročanja za banke ter izboljša kakovost in primerljivost podatkov. Decembra 2021 se je začela izvajati faza načrtovanja v okviru programa IReF s ciljem, da se statistične zahteve Eurosistema za banke vključijo v enoten standardiziran okvir, ki se bo uporabljal v celotnem euroobmočju in bi ga lahko uporabili tudi organi v drugih državah članicah EU.^[57]

Eurosistem v fazi načrtovanja opredeljuje ključne elemente novega okvira (kar zadeva vsebino in obdelavo podatkov) ter načrtuje učinkovitejšo organizacijo Eurosistemovih statističnih poslovnih procesov. Pri oblikovanju okvira IReF Eurosistem gradi na prispevkih relevantnih deležnikov s tekočim ocenjevanjem stroškov in koristi.^[58] Kot del tekočega ocenjevanja stroškov in koristi so bila septembra 2022 objavljena tri poročila. Vsako je bilo osredotočeno na posebne značilnosti predvidenega sistema poročanja, in sicer na vsebinske teme, tehnično vključevanje zahtev posameznih držav ter postopkovne in izvedbene vidike.^[59] Poleg tega je ECB leta 2022 organizirala dve delavnici z bančnim sektorjem, na katerih je razpravljala o trenutnem stanju pri ocenjevanju stroškov in koristi.

Okvir IReF je prvi korak v smeri širše pobude, da se vzpostavi sistem integriranega posredovanja statističnih podatkov ter podatkov o skrbnem in varnem poslovanju in reševanju v EU, kot so zahtevali evropski bančni sektor, Evropski parlament in Svet. Evropski bančni organ (EBA), ECB, Enotni odbor za reševanje (SRB) in Evropska komisija so za pospešitev integracije začeli sodelovati v okviru neformalne usklajevalne skupine. Po pričakovanjih bo sodelovanje med organi formalizirano z ustanovitvijo skupnega odbora za poročanje bank (JBRC), v katerem bodo sodelovali ESCB, EBA, enotni mehanizem nadzora (EMN) in pristojni nacionalni organi, ki ne sodelujejo v EMN, Enotni odbor za reševanje, nacionalni organi za reševanje in Evropska komisija, kot je navedeno v študiji izvedljivosti EBA, objavljeni decembra 2021.^[60]

Okvir 4
Nova statistika o nebančnih finančnih institucijah v četrtletnih finančnih računih

Druge finančne institucije ‒ drugi največji finančni sektor v euroobmočju

Četrtletni finančni računi, ki jih objavlja ECB, vsebujejo novo razčlenitev drugih finančnih institucij. Druge finančne institucije so po denarnih finančnih institucijah (tj. bankah in skladih denarnega trga) drugi največji finančni sektor v euroobmočju (graf A). Njihova vse večja vloga je bila priznana v pregledu strategije denarne politike ECB v obdobju 2020–2021, nova razčlenitev pa je pomemben korak k boljši analizi teh dogajanj.^[61] Obstajajo trije različni podsektorji:

• Lastne finančne institucije in posojilodajalci ‒ to so predvsem holdingi in subjekti znotraj skupine, kot so namenske družbe za financiranje. Ta podsektor predstavlja 17% finančnega sektorja v euroobmočju, skoncentriran pa je le v nekaj državah euroobmočja (več kot 85% lastnih finančnih institucij je na Irskem v Luksemburgu in na Nizozemskem).
• Drugi finančni posredniki ‒ na primer trgovalci z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti ter družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja. Ta podsektor obsega 4% finančnega sektorja na ravni euroobmočja. Podatki o drugih finančnih posrednikih so bistveni za celovito analizo finančnega posredništva v euroobmočju.
• Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti ‒ omogočajo finančne transakcije in pri tem niso pravna (ali ekonomska) nasprotna stranka. To so na primer borze, upravljavci pokojninskih in vzajemnih skladov ter zavarovalniški posredniki. Ta podsektor obsega 1% finančnega sektorja v euroobmočju.

Graf A

Finančni podsektorji v euroobmočju

(znesek obveznosti ob koncu tretjega četrtletja 2022 kot odstotek obveznosti finančnega sektorja)

8 Raziskovalne dejavnosti ECB

Raziskave v ECB so bile leta 2022 osredotočene na ocenjevanje gibanja inflacije in analizo potencialnih učinkov normalizacije denarne politike. Uporaba podatkovnih nizov iz mreže za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev se je razširila na analizo heterogenosti financ gospodinjstev v euroobmočju. Na podlagi številnih informacij, zbranih z anketo ECB o pričakovanjih potrošnikov, so se začeli novi projekti. Okrepljene so bile tudi raziskave podnebnih tem. Nadaljevalo se je sodelovanje z nacionalnimi centralnimi bankami v okviru raziskovalnih grozdov Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) z organizacijo letnih delavnic, na katerih so bila obravnavana najbolj pereča vprašanja na njihovih področjih specializacije. Mreža za analizo mikropodatkov o oblikovanju cen (PRISMA) je zaključila svoje delo in predložila več ugotovitev, pomembnih za denarno politiko (glej okvir 5).

8.1 Najnovejše informacije o raziskovalnih pobudah ECB

Raziskave ECB so bile leta 2022 osredotočene zlasti na preučevanje posledic normalizacije obrestnih mer in bilance stanja, vključno s transmisijskimi kanali in kompromisi. Za ocenjevanje potencialnega vpliva normalizacije na finančno stabilnost je bil uporabljen širok nabor internih modelov z makro-finančnimi povezavami. Ključna in vztrajna ugotovitev večine raziskav je, da normalizacija denarne politike preprečuje kopičenje finančnih ranljivosti in srednjeročno zmanjšuje tveganja za inflacijo na račun zaostrenih pogojev financiranja in večjih tveganj, da bo gospodarska rast kratkoročno manjša.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev je zagotovila ključne podatke za oblikovanje distribucijskih premoženjskih računov v euroobmočju in je pomemben vir informacij za več raziskovalnih projektov, ki jih izvaja raziskovalna delovna skupina ECB za heterogenost.

Raziskave na podlagi podatkov mreže so bile osredotočene na razlike v premoženju in likvidnih sredstvih domačih in priseljenih gospodinjstev v euroobmočju, finančno stisko gospodinjstev, velike razlike v stanovanjskih nepremičninah in stopnji lastništva stanovanj v državah euroobmočja ter na različne vplive pandemije na finančno stanje gospodinjstev.

Leta 2022 je postala anketa ECB o pričakovanjih potrošnikov bolj prepoznavna. To se je pokazalo z razvojem novih anketnih modulov o potrošniških financah, stanovanjih, trgih dela in drugih temah, povezanih s centralnim bančništvom, ter z razširitvijo raziskovalnih rezultatov in novih projektov, ki temeljijo na bogatem naboru tem, ki jih pokriva anketa. Delo na podlagi ankete ima pomembno mesto v ekonomskih, denarnih in finančnih analizah ECB ter v uradnih publikacijah. Kot je poudarjeno na novem spletnem mestu ankete, so publikacije z anketnimi podatki omogočile vpogled v različne teme, med katerimi so inflacijska pričakovanja, komunikacija centralnih bank, potrošnja in potrošniške finance, transmisija denarne politike na gospodinjstva, energetski šok in javnofinančna podpora gospodinjstvom. Poleg tega se na spletni strani ankete zdaj redno objavljajo skupni rezultati mesečnih anket. Od avgusta 2022 mesečno sporočilo za javnost povzema pričakovanja potrošnikov glede inflacije, stanovanjskega trga, dostopa do kreditov, prihodkov, potrošnje, trga dela in gospodarske rasti.

Leta 2022 so bile okrepljene raziskave o podnebnih spremembah. Raziskovalci so bili osredotočeni na različne vidike interakcije med finančno stabilnostjo, finančnimi trgi, državno politiko in zelenim prehodom. O različnih vidikih je bilo objavljenih več raziskovalnih študij ECB, v katerih so bili sprejeti naslednji za politiko pomembni sklepi: (i) bančna posojila se odzivajo na podnebno politiko, pri čemer je opazna prerazporeditev posojil za fosilna goriva preko nacionalnih meja kot odziv na davke na ogljik,^[62] po Pariškem sporazumu pa se je posojanje podjetjem, ki proizvajajo veliko toplogrednih plinov, znatno zmanjšalo;^[63] (ii) gospodarstva, ki bolj temeljijo na lastniškem kapitalu, hitreje zmanjšujejo emisije ogljika kot gospodarstva, ki bolj temeljijo na zadolževanju;^[64] (iii) pomanjkanje naravnih virov spodbuja tehnične spremembe za varčevanje z energijo;^[65] (iv) za družbo je precej dražje, če se davki na ogljik določijo na nižjih ravneh od optimalnih kot na višjih od optimalnih.^[66]

V drugem sklopu raziskav so se preučevale povezave med podnebnimi tveganji in finančno stabilnostjo ter obravnavale tri glavne razsežnosti: 1) podatki o podnebnih tveganjih za finančni sistem in njihovo merjenje, 2) ocenjevanje podnebnih tveganj s stresnimi testi in 3) posledice podnebnih tveganj za makrobonitetno politiko. Ugotovitve so bile objavljene v skupnem poročilu ECB/ESRB julija 2022.

8.2 Najnovejše informacije o delu raziskovalnih grozdov ESCB

Redne raziskovalne mreže so še naprej usklajevale raziskave v okviru ESCB in vzdrževale odnose z akademskimi raziskovalci. Raziskovalni grozdi ESCB o »monetarni ekonomiji« (grozd 1), »mednarodni makroekonomiji, javnofinančni politiki, ekonomiji dela, konkurenčnosti in upravljanju EMU« (grozd 2), »finančni stabilnosti, makrobonitetni regulaciji in makrobonitetnem nadzoru« (grozd 3) ter »podnebnih spremembah« (grozd 4) so izvedli delavnice o najbolj perečih temah na svojih področjih.

Letna delavnica grozda 1 je bila 10.–11. oktobra 2022 v Parizu. Organizirala jo je Banque de France, osredotočena pa je bila na vprašanja inflacije, obrestnih mer ter razmerja med denarno in javnofinančno politiko. Letno delavnico grozda 2 je 29.–30. septembra 2022 organizirala Bank of Greece. Osredotočena je bila na posledice gospodarskih sankcij, zlasti na posledice za trgovino, zaposlenost in proizvodnjo. Člani so obravnavali tudi razmerje med denarno in javnofinančno politiko ter obliko institucij EU z vidika grožnje razpada. Letno delavnico grozda 3 je 20. in 21. oktobra 2022 v Lizboni gostila Banco de Portugal. Obravnavala je različna vprašanja, od bančne regulacije in nadzora do stanovanjskega trga in centralnobančnih digitalnih valut. Prva delavnica grozda 4 je bila virtualna, gostila pa jo je Deutsche Bundesbank, 5. in 6. septembra 2022. Obravnavala je teoretične in empirične raziskave makroekonomskih posledic podnebnih sprememb in podnebne politike ter posledice za različne finančne trge.

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

Leta 2022 je Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju: Sodišče) prvič razložilo pojem »druge oblike kreditov« v okviru prepovedi denarnega financiranja in priznalo finančno neodvisnost nacionalnih centralnih bank (zadeva C-45/21). Sodišče je zaključilo tudi skoraj deset let trajajoč spor v zvezi z ukrepi reševanja iz leta 2013 na Cipru (zadevi T-200/18 in T-379/16) ter podrobneje pojasnilo pomembne vidike nadzorniških pooblastil ECB (zadeva T-275/19). ECB je sprejela 14 mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 32 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB. Zabeleženih je bilo pet primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki so se nanašali na nacionalno pravo. ECB je potrdila, da je leta 2022 pri spremljanju skladnosti centralnih bank s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa potrdila, da se člena 123 in 124 Pogodbe na splošno spoštujeta.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Veliki senat Sodišča Evropske unije je septembra 2022 prvič odločil o razlagi pojma »druge oblike kreditov« iz člena 123(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki je v členu 1(1)(b)(ii) Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 opredeljen kot »vsa financiranja obveznosti javnega sektorja nasproti tretjim osebam« (zadeva C-45/21). Sodišče meni, da prepoved kreditov v smislu vseh financiranj obveznosti javnega sektorja nasproti tretjim osebam ne pomeni le, da nacionalne centralne banke ne smejo prevzeti že obstoječih obveznosti, ki jih imajo drugi javni organi do tretjih oseb, ampak zahteva tudi, da dejansko financiranje obveznosti do tretjih oseb s strani te nacionalne centralne banke ne sme izhajati neposredno iz ukrepov ali iz odločitev politike, ki so jih sprejeli drugi javni organi. V okviru istega predhodnega odločanja je Sodišče, prav tako prvič, izrecno priznalo finančno razsežnost neodvisnosti nacionalnih centralnih bank in razložilo posledice te neodvisnosti v okviru njihovega opravljanja nacionalnih nalog zunaj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB). Sodišče meni, da bi bila zmožnost nacionalnih centralnih bank, da neodvisno izpolnjujejo svoje naloge v okviru ESCB, ogrožena, če bi nacionalne naloge, ki ne spadajo v ta okvir, nacionalnim centralnim bankam onemogočale vzpostavitev ustreznih finančnih sredstev v obliki rezerv ali blažilnikov za nadomestitev izgub, zlasti tistih, nastalih zaradi operacij denarne politike.

Splošno sodišče je julija in novembra 2022 zavrnilo zadnjo odškodninsko tožbo, ki so jo med drugim zoper ECB vložili nekateri delničarji dveh ciprskih bank, za kateri so bili leta 2013 sprejeti ukrepi za reševanje (zadevi T-200/18 in T-379/16). Sklepi so skladni s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2020 v združenih zadevah Chrysostomides in Bourdouvali^[67], ki se je nanašala na podobno vprašanje. Tožeče stranke so trdile, da so ECB in druge tožene stranke^[68] zadevne sanacijske ukrepe uvedle med drugim na podlagi sodelovanja na sestankih Euroskupine, vloge pri pogajanju o ciprskem memorandumu o soglasju in pri njegovem sprejetju ter sklepov Sveta ECB o zagotovitvi izredne likvidnostne pomoči. Splošno sodišče je ugotovilo, da ECB in druge tožene stranke niso kršile lastninske pravice, načela varstva legitimnih pričakovanj, načela sorazmernosti ali načela enakega obravnavanja. S Sklepi Splošnega sodišča se je zaključil skoraj deset let trajajoči spor v zvezi z ukrepi za reševanje iz leta 2013 na Cipru, v katerem je ECB vedno dokazala, da je ukrepala zakonito.

Splošno sodišče je decembra 2022 izreklo štiri sodbe, s katerimi je zavrnilo vse tožbe, ki jih je PNB Banka AS vložila zoper več nadzorniških odločitev ECB, in podrobneje pojasnilo nadzorniška pooblastila ECB. ECB je od januarja 2019 do februarja 2020 sprejela več nadzorniških odločitev v zvezi z banko PNB Banka AS. Splošno sodišče je po sodnem nadzoru teh odločitev potrdilo, da je ECB pristojna, da v razmerju do manj pomembne kreditne institucije izvaja vsa preiskovalna pooblastila iz členov 10 do 13 uredbe o enotnem mehanizmu nadzora, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ter pojasnilo, da veljavni predpisi ne določajo pravice preiskovanega subjekta do izjave pred sprejetjem odločitve o izvedbi inšpekcijskega pregleda na kraju samem (zadeva T-275/19). Splošno sodišče je tudi potrdilo, da ima ECB široko diskrecijsko pravico do uporabe pooblastila, da po potrebi prevzame neposredni nadzor nad manj pomembnimi institucijami, da zagotovi dosledno izvajanje visokih nadzorniških standardov (zadeva T-301/19). Tretjič, Splošno sodišče je odločilo, da lahko ECB nasprotuje predlaganemu prevzemu kvalificiranega deleža, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi enega ali več meril iz člena 23(1) Direktive 2013/36, ne da bi bila dolžna preučiti druga merila (zadeva T-330/19). Splošno sodišče je nazadnje ob upoštevanju sklepa o odvzemu dovoljenja pojasnilo nekatere vidike v zvezi z odnosi med predlogom pristojnega nacionalnega organa in končnim sklepom ECB o odvzemu dovoljenja. Odločilo je na primer, da glede na to, da je ne zavezuje predlog pristojnega nacionalnega organa, ECB izvede svojo oceno ob upoštevanju elementov iz člena 83(2) okvirne uredbe o enotnem mehanizmu nadzora. Zato lahko ECB po potrebi v končni sklep o odvzemu dovoljenja doda razloge za odvzem dovoljenja, ki niso bili vključeni v predlog pristojnega nacionalnega organa (zadeva T-230/20).

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na portalu EUR-Lex. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije. ECB je leta 2022 sprejela 14 mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 32 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Zabeleženih je bilo pet primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki so se nanašali na nacionalno pravo in pravne akte EU. Prvi primer se je nanašal na finski zakon o shemi nujnih medbančnih plačil. Ta primer se je štel za nedvomnega in pomembnega zaradi potencialnega učinka na nalogo ESCB, da spodbuja nemoteno delovanje plačilnih sistemov, in na naloge Suomen Pankki. Drugi primer se je nanašal na italijanski zakon o ukrepih, ki preprečujejo financiranje podjetij, ki proizvajajo protipehotne mine ter kasetno strelivo in podstrelivo, ki je od ustreznih organov, vključno z Banca d'Italia, zahteval, naj zagotovijo, da kreditne institucije spoštujejo prepoved financiranja podjetij, ki proizvajajo protipehotne mine, kasetno strelivo in podstrelivo. Ta primer se je štel za nedvomnega in pomembnega zaradi potencialnega učinka na Banca d’Italia zaradi neznačilne narave naloge za nacionalno centralno banko. Tretji primer se je nanašal na zakon o Irski agenciji za razvoj zemljišč, ki predvideva obvezen odkup v lasti ustreznih javnih organov, vključno s Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann. Ta primer se je štel za nedvomnega in pomembnega zaradi potencialnega učinka na Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann, zlasti na njeno finančno neodvisnost. Četrti primer se je nanašal na litovski zakon o listinjenju in kritih obveznicah, ki je spremenil zakon o Lietuvos bankas in določil Lietuvos bankas za pristojni organ, odgovoren za javni nadzor nad listinjenjem in kritimi obveznicami, ter ji podelil s tem povezana nadzorna, preiskovalna in kaznovalna pooblastila. Ta primer se je štel za nedvomnega in pomembnega zaradi učinka na naloge Lietuvos bankas. Peti primer se je nanašal na direktivo Unije o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji. Ta primer se je štel za nedvoumen in pomemben primer opustitve posvetovanja z ECB zaradi potencialnega vpliva na naloge ESCB, zlasti na spodbujanje nemotenega delovanja plačilnih sistemov, prispevanje k nemotenemu izvajanju politik pristojnih organov v zvezi s stabilnostjo sistema finančnega trga in na naloge ECB v zvezi z nadzorom skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij.

ECB je sprejela 14 mnenj o zakonodajnih predlogih EU, ki pokrivajo vprašanja, kot so uvedba eura na Hrvaškem in menjalni tečaj hrvaške kune v eure, uvedba korektivnega mehanizma za cene plina na trgu, centralne depotne družbe, bonitetne zahteve za kreditne institucije in investicijska podjetja v zvezi z zahtevami za kreditna tveganja in v zvezi z reševanjem (CRR III), nadzorniška pooblastila, sankcije, podružnice v tretjih državah ter okoljska in socialna in upravljavska tveganja (CRD VI), preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (AMLD 6) ter ustanovitev organa za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma, zagotavljanje visoke skupne ravni kibernetske varnosti v Uniji (NIS 2), trgi finančnih instrumentov (MiFIR/MiFID II), upravitelji alternativnih investicijskih skladov, harmonizirana pravila o pravičnem dostopu do podatkov in njihovi uporabi (akt o podatkih), vzpostavitev in delovanje evropske enotne dostopne točke, ki bo zagotavljala centraliziran dostop do javno dostopnih informacij s področja finančnih storitev, kapitalskih trgov in trajnostnosti, ter sistem nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji.

V zvezi z nacionalno zakonodajo, ki pogosto zajema več kot eno temo, je ECB sprejela osem mnenj v zvezi z valutnimi zadevami in plačilnimi sredstvi; 25 mnenj v zvezi z nacionalnimi centralnimi bankami; dve mnenji v zvezi s plačilnimi sistemi oz. sistemi poravnave vrednostnih papirjev; štiri mnenja v zvezi s statističnimi zadevami; pet mnenj o stabilnosti finančnega sistema; dve mnenji o instrumentih in operacijah denarne politike; sedem mnenj o nadzoru skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU upoštevajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja ter bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Poleg Sveta ECB tudi Evropska komisija spremlja, ali države članice upoštevajo navedene določbe.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Taki nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Dejavnosti spremljanja, ki jih je ECB izvajala v letu 2022, potrjujejo, da sta bila člena 123 in 124 Pogodbe na splošno upoštevana.

ECB bo še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank leta 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z irsko družbo za reševanje bank (IBRC), v centralni banki Central Bank of Ireland/Banc Ceannais na hÉireann med letom 2022 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev ter povečuje možnost popolne razpustitve posebnega portfelja v letu 2023. Z nadaljnjo ustrezno dinamiko prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

Financiranje obveznosti, ki jih ima javni sektor do Mednarodnega denarnega sklada (MDS), s strani nacionalnih centralnih bank se ne šteje za denarno financiranje, če to vodi do terjatev do tujine, ki imajo vse značilnosti rezervnih imetij. Toda finančne donacije, ki jih je leta 2022 in v letih pred tem več nacionalnih centralnih bank zagotovilo prek MDS za odpis dolga močno zadolženim revnim državam, ne vodijo do terjatev do tujine. Ta oblika finančnih prispevkov nacionalnih centralnih bank pobudam MDS torej ni skladna s prepovedjo denarnega financiranja in zahteva korektivne ukrepe, če se še ne izvajajo v celoti (Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique, Banque de France, Banca d’Italia, Lietuvos bankas in Sveriges riksbank).

10 ECB v EU in mednarodnem kontekstu

ECB je tudi v letu 2022 vzdrževala tesen dialog s svojimi evropskimi in mednarodnimi partnerji. Odnos ECB z Evropskim parlamentom je bistveni sestavni del njenega okvira demokratične odgovornosti. ECB je vse leto tesno sodelovala z Odborom Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON) prek rednih predstavitev in izmenjav dopisov ter dodatnih sestankov v okviru tekočega dela v zvezi z digitalnim eurom. Na mednarodni rani je konstruktivno sodelovala v zahtevnem dialogu s finančnimi ministrstvi in centralnimi bankami skupine G20. Prispevala je tudi k razpravam v Mednarodnem denarnem skladu (MDS), ki so bile pomembne za centralne banke, s poudarkom na odzivih politike za ublažitev posledic ruske vojne v Ukrajini za članice MDS. ECB je tesno sodelovala z MDS tudi pri operacionalizaciji odpornostnega in trajnostnega sklada, da bi se spodbudilo prostovoljno usmerjanje posebnih pravic črpanja (SDR) po prelomni splošni dodelitvi posebnih pravic črpanja leta 2021 v skladu z okvirom upravljanja ekonomske in monetarne unije. ECB je pogosto skupaj s partnerji v Evropskem sistemu centralnih bank nadaljevala mednarodno udejstvovanje poleg skupine G20 in MDS tudi na drugih forumih, med drugim prek sodelovanja centralnih bank z Ukrajino ter z drugimi bodočimi državami članicami EU ter državami v razvoju in hitro rastočimi državami.

10.1 Demokratična odgovornost ECB

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) daje Evropski centralni banki neodvisnost, kar pomeni, da ne prejema navodil od institucij Unije, nacionalnih ali drugih organov. To ji zagotavlja, da lahko svoj cilj vzdrževanja cenovne stabilnosti uresničuje brez političnega vmešavanja. Neodvisnost mora spremljati ustrezna raven demokratične odgovornosti. ECB je za svoja dejanja odgovorna Evropskemu parlamentu kot telesu, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki državljanov EU. Učinkovito izpolnjevanje obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo do Evropskega parlamenta je bistven element njenega dela. Dvosmerni dialog, vzpostavljen z Evropskim parlamentom, omogoča ECB, da predstavnikom državljanov EU razloži svoja dejanja in politike ter prisluhne njihovim skrbem. Ta dialog se je z leti razvijal in presegel zahteve iz člena 284(3) PDEU. Poleg tega so ukrepi ECB predmet sodnega nadzora Sodišča Evropske unije, kar zagotavlja dodatno demokratično odgovornost.

Predsednica ECB se je v letu 2022 udeležila štirih rednih obravnav pred odborom ECON in februarja sodelovala na plenarni razpravi o Letnem poročilu ECB 2020. Na rednih predstavitvah je predsednica ECB odgovorila na več kot 120 vprašanj poslancev Evropskega parlamenta z zelo različnih področij. Večina vprašanj se je nanašala na denarno politiko ECB in gospodarske obete (75%), poslanci pa so zastavljali tudi vprašanja v zvezi z ekonomskim upravljanjem (9%), podnebnimi spremembami (6%) in finančno zakonodajo (4%). Podpredsednik ECB je aprila 2022 odboru ECON predstavil Letno poročilo ECB 2021. Ob isti priložnosti je ECB objavila povratne informacije na pripombe Evropskega parlamenta, ki jih je predstavil v svoji resoluciji o Letnem poročilu ECB 2020. Delegacija članov odbora ECON se je maja 2022 udeležila letnega obiska v ECB, ki je po dveh letih virtualnih obiskov v času pandemije potekal osebno. Poleg neposrednih stikov je ECB med letom odgovorila na 32 pisnih vprašanj poslancev Evropskega parlamenta.

Poleg tega je ECB v okviru dela v zvezi z digitalnim eurom tesno sodelovala z odborom ECON.^[69] Član Izvršilnega odbora Fabio Panetta se je leta 2022 udeležil treh predstavitev v odboru ECON, da bi razpravljal o napredku, doseženem v fazi proučevanja digitalnega eura, med drugim o zasebnosti, finančni stabilnosti in vlogi zasebnega sektorja v ekosistemu digitalnega eura. ECB je z Evropskim parlamentom organizirala tudi tehnične seminarje na ravni zaposlenih in sodelovala na dogodkih, ki so jih organizirali poslanci Evropskega parlamenta za razpravo o digitalnem euru.

Anketa Eurobarometra je pozimi 2022–2023 (opravljena januarja in februarja 2023) pokazala, da 79% anketirancev v euroobmočju podpira euro. Čeprav so ti rezultati spodbudni, je ista anketa tudi pokazala, da razmeroma manjši delež anketirancev, in sicer 44%, zaupa ECB. Bistveno je, da ECB okrepi zaupanje javnosti, tako da utrdi inflacijska pričakovanja in zaščiti ECB pred političnimi pritiski, ki bi lahko ogrozili njeno neodvisnost. Zato si bo ECB še naprej prizadevala krepiti zaupanje javnosti z vzdrževanjem konstruktivnega dialoga z Evropskim parlamentom in državljani v euroobmočju, da bi jim pojasnila svoje odločitve in prisluhnila njihovim skrbem.

10.2 Mednarodni odnosi

G20

Svetovna gospodarska gibanja med indonezijskim predsedovanjem skupini G20 leta 2022 je zaznamoval hud gospodarski in humanitarni vpliv ruske vojne v Ukrajini, ki je povečal svetovne ranljivosti in upočasnil začetek svetovnega okrevanja. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so se morali odzvati na neposredne in posredne posledice vojne, kot so pomanjkanje hrane in energije, naraščajoča svetovna inflacija in vse večje težave zaradi zadolženosti, zlasti v ranljivih državah. Poleg tega so visoko na dnevnem redu ostali dolgoročni strukturni izzivi, kot so zmanjševanje podnebnih sprememb, izboljševanje pripravljenosti na pandemije ter preprečevanje protekcionizma in globalne fragmentacije.

ECB je še naprej podpirala tudi pobude skupine G20 na področju krepitve finančne stabilnosti in odpornosti. To je vključevalo zmanjševanje strukturnih ranljivosti, ki izhajajo iz nebančnega finančnega posredništva, ter doseganje napredka pri izvajanju regulativnega okvira na mednarodni ravni in na ravni jurisdikcij za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz ekosistemov kriptovalut. ECB je skupino G20 podprla tudi pri oblikovanju okvira za zagotovitev pravičnega in cenovno sprejemljivega podnebnega prehoda ter za pospeševanje toka trajnostnih naložb. Kar zadeva ranljive države, je ECB še naprej podpirala predvidljivo, pravočasno in usklajeno izvajanje skupnega okvira za obravnavo dolga ter ukrepe za povečanje transparentnosti dolga.

MDS in mednarodna finančna arhitektura

Mednarodni denarni sklad (MDS) je imel pomembno vlogo pri podpori Ukrajini in drugim državam članicam, ki so jih prizadele neposredne in posredne posledice ruske vojne v Ukrajini, kot sta energetska in prehranska kriza. Sprejel je številne ukrepe, vključno z novoustanovljenim oknom za pomoč pri prehranskem šoku v okviru instrumentov financiranja v izrednih razmerah ter novim spremljanjem programov z vključitvijo odbora, ki so jih izkoristile Ukrajina in več drugih držav. Vzpostavljen je bil upravljani račun, da bi državam donatoricam omogočil varno posredovanje finančne podpore – posojil ali donacij – Ukrajini z uporabo plačilne infrastrukture MDS. MDS je poleg tega tesno sodeloval z ukrajinskimi organi za zagotavljanje tehnične podpore ukrepom ukrajinskih ekonomskih politik.

Kar zadeva nabor posojilnih orodij MDS, je bil pred letnim zasedanjem MDS leta 2022 odobren ter je začel delovati novi odpornostni in trajnostni sklad (RST), ki je bil prvič predlagan po splošni dodelitvi posebnih pravic črpanja (SDR) leta 2021. Z odpornostnim in trajnostnim skladom se bodo okrepili pozitivni učinki splošne dodelitve SDR v letu 2021, saj bo olajšal prostovoljno preusmerjanje posebnih pravic črpanja iz članic z močno zunanjo pozicijo v korist držav z nizkim nacionalnim dohodkom in ranljivih držav s srednjim nacionalnim dohodkom. Financiranje odpornostnega in trajnostnega sklada se lahko uporabi za reševanje dolgoročnejših strukturnih izzivov, vključno s podnebnimi spremembami in pripravljenostjo na pandemije, s čimer prispeva k prihodnji stabilnosti plačilne bilance. Za prispevke ESCB, podobno kot za druge kanale usmerjanja prek sklada za zmanjševanje revščine in rast, je bistveno, da terjatve do odpornostnega in trajnostnega sklada vzdržujejo kakovost rezervnih sredstev. Med drugimi vprašanji, povezanimi s posebnimi pravicami črpanja, je MDS maja 2022 zaključil petletno revizijo vrednotenja posebnih pravic črpanja, po kateri euro po obsegu ostaja druga največja valuta za ameriškim dolarjem.

Ob povečani dolžniški ranljivosti po pandemiji, ki jo je še poslabšala ruska vojna v Ukrajini, je MDS še naprej razvijal delovni program na področju dolga ter spomladi 2022 dokončal revizijo politik sklada glede državnih zaostalih plačil in vprašanj glede obsega. V reviziji so bili ponovno preučeni pogoji, pod katerimi lahko MDS odobri posojilo državi članici v primeru državnih zaostalih plačil, ob upoštevanju gibanj na strani upnikov, vključno s pojavom novih uradnih dvostranskih in institucionalnih upnikov ter instrumentov. To vključuje izboljšanje terjatev, ki so predmet politike netolerance do zaostalih plačil, kar je najvišja raven zaščite MDS v primeru terjatev mednarodnih finančnih institucij in uradnih dvostranskih upnikov. Nadaljevalo se je delo na področju transparentnosti dolga v okviru skupnega večstranskega pristopa MDS in Svetovne banke za obravnavo ranljivosti dolga. MDS je marca 2022 zaključil tudi revizijo institucionalnega pogleda na liberalizacijo in upravljanje kapitalskih tokov. To je del njegovih nadzornih aktivnosti, ki so zaradi upočasnjevanja rasti, zaostrovanja pogojev financiranja ter vpliva energetske in prehranske krize vse pomembnejše.

11 Spodbujanje dobrega upravljanja ter socialne in okoljske trajnostnosti

ECB je leta 2022 pozorno spremljala dogajanja v zvezi s poročanjem o trajnostnosti na evropski in mednarodni ravni, da bi povečala transparentnost svojih aktivnosti na okoljskem, socialnem in upravljavskem področju. Pomembno delo na teh področjih je potekalo vse leto. Med drugim je bilo doseženih več mejnikov iz podnebne agende ECB, začela se je kampanja za ozaveščanje in enostaven dostop do nasvetov o etiki in dobrem ravnanju zaposlenih z namenom, da bi se obravnavala vse bolj relevantna vprašanja poklicne etike in skladnosti poslovanja, načini komuniciranja ECB z javnostjo so bili razširjeni, kadrovske politike in prakse pa so bile prilagojene novim načinom dela po pandemiji.

11.1 Odziv ECB na trajnostna vprašanja ter s tem povezani učinki in tveganja

ECB je začela celoviteje poročati o okoljskih, socialnih in upravljavskih temah leta 2021, in sicer na podlagi ocene pomembnosti, s katero so bile opredeljene ključne trajnostne teme v organizaciji. Na tem so temeljila tudi razkritja ECB v letu 2022, ki so bila dopolnjena z začetno analizo trajnostnih tem, ki so bile opredeljene v evropskih standardih poročanja o trajnostnosti iz leta 2022.^[70]

ECB kot javna institucija stremi k najvišji ravni integritete in dobrega ravnanja zaposlenih, pri čemer ves čas spremlja in prilagaja svoj okvir, da bi služil svojemu namenu v hitro spreminjajočem se svetu (glej razdelek 11.2). Kar zadeva vpliv na družbo, si je ECB še naprej prizadevala, da bi javnosti pojasnila svoje politike, pri čemer se je usmerila na različne javnosti in obravnavala pomisleke državljanov, hkrati pa ustvarila prostor za redne pogovore z javnostjo. Razdelek 11.3 predstavlja glavne dejavnosti na tem področju v letu 2022. ECB je svoje kadrovske politike in prakse prilagajala tudi novim načinom dela, ki so se pojavili v odziv na pandemijo COVID-19. Sem sodijo razvoj nove, fleksibilne politike dela na daljavo, uvedba novih učnih programov ter promocija pobude za raznolikost in vključenost, kot je opisano v razdelku 11.4. ECB je leta 2022 podrobneje opredelila svoj strateški pristop k podnebnim spremembam z razvojem podnebne agende ECB (glej razdelek 11.5).

ECB poleg ocenjevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih vprašanj z vidika njihovega vpliva upošteva tudi trajnostna tveganja v obstoječem okviru upravljanja, kot je predstavljeno v poglavju o upravljanju tveganj v zaključnem računu.

11.2 Krepitev poklicne etike in integritete

ECB dejavno spodbuja organizacijsko kulturo poklicne etike in skladnosti poslovanja, pri čemer zagotavlja, da visoki uradniki, vodstveni delavci in zaposleni svoje naloge opravljajo v skladu z najvišjimi standardi ravnanja. Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je odgovorna za oblikovanje pravil o poklicni etiki in upravljanju, ki veljajo za zaposlene v ECB, ter spremlja spoštovanje pravil. Organizira kampanje ozaveščanja, usposabljanje in programe e-učenja ter daje individualne nasvete in usmeritve o etičnih vprašanjih. V letu 2022 si je služba prizadevala povečati ozaveščenost o pravilih in olajšati dostop do nasvetov o poklicni etiki. Ker se zaveda pomena hitrega nudenja kakovostnih usmeritev, je služba razvila klepetalni robot o poklicni etiki, ki lahko v realnem času daje splošne informacije in odgovarja na enostavna vprašanja na več etičnih področjih. Posledično se je število poizvedb, predloženih službi, zmanjšalo za skoraj 20%, in sicer s približno 2.050 v letu 2021 na 1.690 v letu 2022, tako da so se lahko strokovnjaki za poklicno etiko in skladnost poslovanja osredotočali na kompleksnejša vprašanja (graf 11.1).

Graf 11.1

Vprašanja zaposlenih v ECB, prejeta v letu 2022

Poleg rednih informativnih in svetovalnih aktivnosti si je ECB prizadevala tudi nadalje okrepiti okvir integritete in okvir dobrega ravnanja zaposlenih. ECB je v letu 2022 uvedla strukturiran pristop k upravljanju tveganj, ki nastanejo, kadar zunanji izvajalci, ki delajo na občutljivih področjih, ne ravnajo v skladu z etičnimi standardi ECB. Novi pristop dopolnjuje okvir ECB za upravljanje tveganj v zvezi z zunanjimi ponudniki ter daje usmeritve, kako spremljati in upravljati tveganja v zvezi z ravnanjem zaposlenih med izvajanjem pogodb.

Neodvisen Odbor za poklicno etiko svetuje visokim uradnikom v ECB o etičnih vprašanjih, ki se nanašajo predvsem na zasebne dejavnosti in pridobitne poklicne dejavnosti po izteku mandata, ter ocenjuje njihove izjave o interesih. V skladu z zavezanostjo ECB transparentnosti in krepitvi zaupanja javnosti so mnenja Odbora za poklicno etiko o nasprotju interesov, pridobitnih poklicnih dejavnostih po izteku mandata in zasebnih dejavnostih ter izjave o interesih visokih uradnikov objavljeni na spletnem mestu ECB.

Poleg tega Odbor za poklicno etiko spremlja mednarodna dogajanja na področju poklicne etike in dobrega ravnanja zaposlenih ter svetuje o potrebnih posodobitvah okvira poklicne etike za visoke uradnike v ECB. Ob koncu leta 2021 je odbor predlagal revizijo pravil, ki urejajo zasebne finančne transakcije, da bi se dodatno zmanjšala tveganja zlorabe zaupnih informacij in morebitnega nasprotja interesov. Zato je Svet ECB novembra 2022 sprejel razširjeni enotni kodeks ravnanja, ki uvaja dodatne omejitve v zvezi z naborom naložb in časovnim razponom zasebnih finančnih transakcij ter nove obveznosti glede transparentnosti.^[71]

Na ravni Eurosistema je konferenca za poklicno etiko in skladnost poslovanja, v kateri so glavni pooblaščenci za poklicno etiko iz ECB, nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov, podpirala tekoče izvajanje smernic o poklicni etiki iz leta 2021, ki spodbujajo enotno razlago določb v vseh nacionalnih institucijah.^[72] Zaradi vse večjega pomena poklicne etike in skladnosti poslovanja je Svet ECB sklenil, da konferenco preoblikuje v Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja.

ECB sodeluje pri skupnih aktivnostih in izmenjavi znanja s funkcijami poklicne etike iz evropskih institucij in mednarodnih organizacij. Odbor za poklicno etiko in skladnost poslovanja je organiziral tematska srečanja z gostujočimi govorniki iz evropskih in mednarodnih organizacij, s čimer je spodbujal pogovore o poklicni etiki in integriteti. ECB je leta 2022 sodelovala v medinstitucionalnih razpravah o ustanovitvi neodvisnega organa za poklicno etiko, ki bi bil skupen za vse institucije EU, prispevala k mehanizmu za oceno izvajanja konvencije Združenih narodov proti korupciji ter prevzela podpredsedniško vlogo v etični mreži multilateralnih organizacij.

11.3 Povečevanje transparentnosti in spodbujanje boljšega razumevanja denarne politike ECB v javnosti

Leta 2022 so skokovit porast inflacije, ruska invazija na Ukrajino in energetska kriza, ki je sledila, ustvarili zahtevno okolje, med drugim tudi za komuniciranje ECB z javnostjo. V času izjemne negotovosti je jasno, verodostojno in konsistentno komuniciranje z javnostjo še posebno pomembno, da bi se zasidrala inflacijska pričakovanja in okrepilo zaupanje javnosti v zavezanost in sposobnost ECB, da ponovno vzpostavi cenovno stabilnost. V ta namen si je ECB še naprej močno prizadevala, da bi strokovnjaki in širša javnost bolje razumeli njene odločitve, pri čemer je uporabljala inovativne formate in večjezični pristop.

Pojasnjevanje denarne politike ECB v negotovih časih in širše

Ker se je inflacija zvišala na raven, ki v zgodovini eura še ni bila zabeležena, in ker je ECB sprejela odločne ukrepe denarne politike, je bilo bistveno okrepiti komunikacijo in dati razumljiva pojasnila. V prvi vrsti je bilo treba pomiriti evropske državljane glede temeljne zaveze ECB, da bo srednjeročno vrnila inflacijo na ciljno 2-odstotno raven, in glede njene sposobnosti, da bo z razpoložljivimi orodji zagotovila cenovno stabilnost. Obenem je bilo pomembno priznati, da visoka inflacija obremenjuje vse v gospodarstvu in da bo tudi nujno zaostrovanje denarne politike boleče.

ECB je z velikim trudom pojasnjevala, kako bodo sklepi o denarni politiki vplivali na inflacijo. Zvišanje obrestnih mer julija 2022 je bilo prvo po enajstih letih. ECB je izvedla obsežno komunikacijsko kampanjo, da bi širši javnosti pojasnila, kaj skuša doseči z višjimi obrestnimi merami ter kaj to konkretno pomeni za ljudi in njihove ekonomske odločitve. Med drugim je bil objavljen nov pojasnjevalni članek (na voljo v vseh jezikih EU), organizirani pa so bili tudi številni televizijski in radijski nastopi članov Izvršilnega odbora in zaposlenih v ECB, ki so pojasnjevali različne odločitve in razloge zanje ter odgovarjali na pomisleke.

Poleg tega je ECB v posebni epizodi podkasta pojasnila osnovne mehanizme o tem, kako višje obrestne mere zavirajo inflacijo, v drugem podkastu pa je pojasnila, zakaj se mora zaostrovanje denarne politike nadaljevati kljub šibkejšemu gospodarstvu.

K boljšemu razumevanju denarne politike med zainteresirano javnostjo lahko prispeva tudi objava večjega števila ugotovitev in analiz, ki so podlaga za odločitve ECB. V ta namen je bil leta 2022 uveden prenovljen blog ECB, ki zdaj vključuje prispevke tako članov Izvršilnega odbora kot tudi zaposlenih v ECB.

Z novo podobo ter rednim objavljanjem zanimivih in vizualno privlačnih objav je blog ECB postal privlačen kanal za učenje o različnih centralnobančnih temah: od razlik v tem, kako moški in ženske »občutijo« inflacijo, do financiranja zelenih inovacij ter vzpona in padca kriptosredstev. Ker so objave na blogu praviloma jedrnate in napisane v dostopnem jeziku, pogosto pritegnejo bralce, ki niso strokovnjaki ali akademiki.

Novi načini doseganja širše javnosti

ECB je leta 2022 uresničevala svojo zavezo iz pregleda strategije denarne politike, da bo komuniciranje in stike razširila onkraj finančnih trgov in strokovnjakov ter da se bo bolj osredotočila na širšo javnost. Na podlagi ugotovitev interne raziskave, da se večina Evropejcev (79%) z ECB seznani prek televizije, pri čemer imajo zelo pomembno vlogo tudi radio in drugi mediji splošnega interesa, je ECB svoja prizadevanja v letu 2022 osredotočila na te medije. To se je pokazalo v precej večji prisotnosti članov in članic Izvršilnega odbora ECB na radiu in televiziji (graf 11.2).

Graf 11.2

Povečanje števila nastopov članov Izvršilnega odbora ECB na TV in radiu

(odstotek vseh pojavitev v medijih)

Ker zlasti mladi vse pogosteje dostopajo do novic prek digitalnih kanalov, je ECB okrepila tudi svojo prisotnost na spletu. Izboljšala je svoje spletno mesto ter razširila svoje aktivnosti in uporabo novih formatov na različnih platformah družbenih medijev, kar je privedlo do nadaljnje rasti števila sledilcev.

Na podlagi rezultatov pregleda strategije se je ECB tudi zavezala, da bodo neposredni stiki in interakcija s širšo javnostjo strukturni del komuniciranja – z drugimi besedami, da bo namesto enosmerne komunikacije potekal dvosmerni pogovor. V ta namen je bila pobuda »ECB vas posluša« preoblikovana v nov format »ECB in vi«. Namen pobude »ECB in vi« je omogočiti neposreden dialog med najvišjimi predstavniki ECB in javnostjo. Cilj je doseči čim širši krog ljudi, na primer prek primernih TV oddaj v državah euroobmočja. Na prvem tovrstnem dogodku v nizozemski TV oddaji »College Tour« so imeli domači študenti priložnost, da s predsednico Christine Lagarde v živo razpravljajo o različnih temah, kot so inflacija, digitalni euro, kriptosredstva in karierni nasveti.

ECB mora z ljudmi govoriti v njihovem jeziku, če želi učinkovito doseči širšo javnost. To je mogoče uresničiti samo z večjezičnim pristopom h komunikaciji. V ta namen so pomembni deli spletnega mesta ECB na voljo v vseh 24 uradnih jezikih EU, od leta 2022 tudi v irščini.

Zagotavljanje dostopa do dokumentov je eden ključnih elementov politike transparentnosti v ECB. ECB je leta 2022 izvedla več pobud, da bi olajšala predložitev in obdelavo prošenj javnosti za dostop do dokumentov ECB. Med drugim je na podlagi politik in praks, ki jih je predlagal evropski varuh človekovih pravic, da bi se omogočila pravica dostopa javnosti do dokumentov, ECB informacije na spletni strani o dostopu do dokumentov izboljšala z objavo načrta arhiviranja in hrambe ter z objavo informacij o prošnjah javnosti za dostop do dokumentov, ki jih je prejela v preteklem letu. V zvezi s priporočili o evidentiranju besedilnih in takojšnjih sporočil, ki so jih poslali/prejeli zaposleni v poklicni vlogi, je ECB pripravila usmeritve za zaposlene o strogo omejeni uporabi in obveznem evidentiranju besedilnih in takojšnjih sporočil, ki so bili izmenjani za poslovne namene.

Evropski varuh človekovih pravic ni izdal nobenih ugotovitev o nepravilnostih v zvezi z s tem, kako ECB obravnava prošnje javnosti za dostop do dokumentov.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje je razvila portal o transparentnosti in dostopu do dokumentov, ki je na voljo zaposlenim v ECB, nacionalnih centralnih bankah in pristojnih nacionalnih organih, da bi se lažje obravnavale prošnje javnosti za dostop do dokumentov ECB znotraj ECB, Eurosistema in enotnega mehanizma nadzora. Portal omogoča enostaven dostop do pravnega okvira in postopkov, ki jih je treba upoštevati, ter do informacij o preteklih primerih. Povečuje tudi ozaveščenost o dogajanjih na področju transparentnosti na ravni EU in mednarodni ravni.

ECB je leta 2022 odgovorila na okrog 10.400 poizvedb evropskih državljanov, kar je 7% več kot leta 2021. Državljani so zaprosili za informacije ali komentirali najrazličnejše teme, kot so inflacija, obrestne mere, ruska vojna v Ukrajini, podnebne spremembe, euro in devizni tečaji.

11.4 Opolnomočenje zaposlenih za odličnost v službi Evrope

Potem ko so zaposleni v ECB več kot dve leti večinoma delali na daljavo, so se leta 2022 postopoma vračali v pisarno in se začeli pripravljati na nov način dela. Da bi jih v tem obdobju podprli, smo razvili in prilagodili kadrovske politike in pobude. Še naprej smo izvajali ankete o utripu v organizaciji, s katerimi smo med zaposlenimi preverjali dobro počutje, povezanost in začetne izkušnje s hibridnim delom. S prehodom na hibridni model dela smo okrepili tudi prizadevanja za raznolikost in vključenost, da bi ustvarili delovno okolje, kjer se vsi – takšni, kakršni so – počutijo varne, cenjene in spoštovane.

Postopno vračanje v pisarno

Maja 2022 so zaposleni v ECB vstopili v prehodno fazo, med katero so se postopno vračali v pisarno, pri čemer so morali biti fizično prisotni najmanj osem dni na mesec. Vzporedno smo začeli pilotni projekt hibridnega modela dela, da bi zbrali začetne izkušnje s hibridnim delom. Sodelovalo je približno 1.400 zaposlenih s šestih poslovnih področij. Ugotovitve pilotnega projekta so skupaj s povratnimi informacijami, ki so jih zaposleni v ECB posredovali po različnih kanalih, z obsežnimi primerjalnimi analizami in z več krogi posvetovanj s predstavniki zaposlenih prispevale k novi politiki ECB o delu na daljavo. Nova politika, ki je začela veljati 1. januarja 2023, izstopa z vidika splošne fleksibilnosti v primerjavi z drugimi organizacijami, kar zaposlenim v ECB omogoča, da delajo na daljavo do 110 dni na leto (približno 50% delovnega časa).

Še naprej smo izvajali ankete o utripu v organizaciji, da bi pridobili vpogled v dobro počutje zaposlenih, njihovo produktivnost, povezanost in prve izkušnje s hibridnim delom, pri čemer je stopnja udeležbe znašala približno 60%. Medtem ko se je dobro počutje med zaposlenimi v prvi polovici leta še naprej izboljševalo, se je proti koncu leta kljub boljšemu občutku povezanosti po vrnitvi v pisarno zmanjšalo. Najnovejša anketa o utripu v organizaciji je pokazala, da se zaposleni počutijo dobro pripravljeni na hibridno delo, 83% jih je ponosnih na zaposlitev v ECB, 72% pa bi ECB priporočilo kot odlično delovno mesto.

Učenje in razvoj

Leta 2022 smo pripravili pobude za učenje, katerih cilj je pospešiti digitalno poslovno preobrazbo, usposobiti zaposlene za hibridno delo ter podpreti njihov poklicni razvoj. Tako smo na primer uvedli učni program digitalnih spretnosti, ki je vključeval nadaljevalne seminarje in e-tečaje za voditelje in vse zaposlene, ponovno pa je bil uveden tudi program za krepitev sposobnosti vodenja, namenjen zaposlenim na vodstvenih položajih v ECB. Poleg tega, da zaposlenim omogočamo dostop do učnih gradiv Evropske komisije in drugih institucij EU ter do platforme »LinkedIn Learning« prek portala Komisije »EU Learn«, smo uvedli tudi novo virtualno učno platformo EUREKA (»European Expertise & Knowledge Academy«). EUREKA spodbuja izmenjavo znanja in sodelovanje. Poleg tega so na enem mestu zbrane priložnosti za učenje in mobilnost znotraj ECB. Od leta 2023 dalje bodo zajete tudi priložnosti za učenje in mobilnost v drugih institucijah znotraj Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in enotnega mehanizma nadzora (EMN).

Z mobilnostjo spodbujamo raznolikost in privabljamo nadarjene ljudi z novimi idejami. To se je med pandemijo izkazalo kot prednost, ko smo v odziv na nujne poslovne potrebe zaposlene v okviru mobilnosti prerazporedili na prejšnja poslovna področja. Leta 2022 se je mobilnost zaposlenih v ECB med poslovnimi področji rahlo zmanjšala na 4,3% (v primerjavi s 4,5% v letu 2021). Po drugi strani pa se je mobilnost znotraj ESCB in EMN povečala zaradi dveh povezanih pobud: znova je bil uveden Schumanov program, na novo pa je bil uveden pilotni projekt virtualnih ekip na ravni celotnega sistema, ki zaposlenim v ECB ter v institucijah znotraj ESCB in EMN omogoča delo na daljavo na zanimivih projektih (tabela 11.1).

Tabela 11.1

Projekti mobilnosti

ECB je sprejela več ukrepov, da bi podprla ukrajinske državljane po ruski invaziji na Ukrajino. Uvedli smo pripravništvo za ukrajinske diplomante in ukrajinskim strokovnjakom ponudili kratkoročne pogodbe. Septembra 2022 smo pozdravili 15 ukrajinskih pripravnikov in dva zaposlena na kratkoročni pogodbi. Zagotovili smo tudi, da so bile storitve otroškega varstva in nastanitvene storitve na voljo ukrajinskim beguncem. Poleg tega smo si prizadevali, da bi zaposlenim iz ukrajinske centralne banke ponudili zaposlitvene priložnosti.

Raznolikost in vključenost

Privabljanje raznolikih talentov je ključnega pomena, da lahko ECB sprejema najboljše odločitve v korist državljanov, ki jim služi. V ta namen je ECB leta 2022 sodelovala na več zaposlitvenih sejmih, na primer na sejmu, ki ga je organizirala mreža ADAN (AfroDeutsches Akademiker Netzwerk) – gre za največji evropski zaposlitveni sejem za temnopolte – ter na sejmu EUROUT, ki je vodilna evropska poslovna konferenca za pripadnike LGBTQ+. Uspešno smo začeli tudi pilotni projekt pripravništva za kandidate z motnjo avtističnega spektra.

S pomočjo izboljšanih evidenc po spolu smo še naprej spremljali napredek pri doseganju ciljnih deležev žensk v obdobju 2020–2026. ECB je leta 2022 dosegla cilj, da na vodstveni ravni (vsi vodstveni položaji in višje vodstvo) ponudi zaposlitev in napredovanje ženskam v vsaj 50% primerov. Vendar pa cilji niso bili doseženi na ravni vodij (skupin), strokovnjakov in analitikov, saj smo cilj zgrešili za 10 do 6 odstotnih točk. Kar zadeva skupni delež žensk v posameznih plačnih razredih, so bili cilji za leto 2022 doseženi na vodstveni ravni (vsi vodstveni položaji in višje vodstvo) in na ravni analitikov. Vendar pa ciljni delež žensk ni bil dosežen na ravni vodij (skupin) in strokovnjakov, saj smo cilj zgrešili za 2 odstotni točki oziroma 1 odstotno točko (tabela 11.2). Še naprej si bomo prizadevali za uravnoteženo zastopanost spolov.

Tabela 11.2

Ciljni deleži pri zaposlovanju in napredovanju ter delež žensk v letu 2022

Izvedli smo tudi nadaljnje ukrepe, ki se osredotočajo na presek spola in drugih vidikov raznolikosti, kot so starost, etnična pripadnost in invalidnost. Eden takšnih ukrepov je bila uvedba novo zasnovane štipendije ECB za ženske.

V ECB si prizadevamo ustvariti delovno kulturo, kjer se vsi zaposleni počutijo vključene in spoštovane, obenem pa so posameznikovo ozadje, izkušnje in sposobnosti dobrodošle in cenjene. Da bi omogočili takšno kulturo in pritegnili zaposlene na tem področju, smo leta 2022 še naprej izvajali program vključenosti. Poleg nudenja usposabljanja in e-učenja smo uvedli več delavnic, ki so se osredotočale na vključujoče vedenje znotraj skupin. Poleg tega so predsednica Christine Lagarde ter guvernerji 28 nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov podpisali listino o enakosti, raznolikosti in vključenosti s ciljem spodbujanja kulture, ki temelji na spoštovanju, dostojanstvu in vključenosti povsod v ESCB in EMN.

Zaposleni v ECB v številkah

11.5 Spoprijemanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi

ECB je odločena, da v okviru svojega mandata prispeva svoj delež k boju proti podnebnim spremembam in k spoprijemanju s podnebnimi tveganji. ECB je leta 2021 okrepila organizacijo dela v zvezi s podnebnimi spremembami z ustanovitvijo centra za podnebne spremembe, ki neposredno poroča predsednici ECB in redno obvešča Izvršilni odbor o napredku in prednostnih nalogah.

Center za podnebne spremembe v sodelovanju z notranjimi in zunanjimi deležniki oblikuje in usmerja podnebno strategijo ECB ter spodbuja delo v zvezi s podnebnimi spremembami. Redna srečanja z višjim vodstvom v ECB služijo kot forum za koordinacijo in izmenjavo informacij.

Podnebni vidiki so že sestavni del obstoječe strukture upravljanja ECB, na primer pri ocenjevanju podnebnih tveganj ter na področjih, kot so operacije denarne politike, portfelji, ki niso povezani z denarno politiko, finančna stabilnost in upravljanje operativnih tveganj, kadar je to relevantno. Poleg tega je ECB leta 2022 sklenila, da bo sprejela interni okvir, ki omogoča vključevanje ciljev iz evropske podnebne zakonodaje v politike, projekte in aktivnosti ECB, ter da bo o teh ukrepih poročala v letnem poročilu. Znotraj Eurosistema je bil ustanovljen nov forum o podnebnih spremembah, da bi se poglobilo sodelovanje pri izmenjavi informacij in krepitvi zmogljivosti ter spodbujale inovacije pri delu v zvezi s podnebnimi spremembami. Usmeritve politik v zvezi s podnebnimi spremembami se še naprej obravnavajo v relevantnih odborih Eurosistema in ESCB.

Podnebna agenda ECB, ki je bila uvedena leta 2022, določa strateške cilje, prednostne naloge in časovni razpored dejavnosti ECB na tem področju. Usmerjajo jo trije strateški cilji. Prvič, ECB upravlja in zmanjšuje finančna tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, ter ocenjuje njihove gospodarske posledice. Drugič, podpira urejen prehod v podnebno nevtralno gospodarstvo z ukrepi, ki so v okviru njenega mandata. Tretjič, izmenjuje strokovno znanje z namenom spodbujanja ukrepov zunaj ECB. Podnebna agenda ECB se bo redno posodabljala s podrobnostmi o aktivnostih, ki podpirajo doseganje strateških ciljev, razvrščenih v šest prednostnih področij, kot je prikazano na sliki 11.1.

Slika 11.1

Strateški cilji podnebne agende ECB

Prednostna področja pri delu v zvezi s podnebnimi spremembami

ECB je leta 2022 v okviru svojega mandata in v skladu s svojimi tekočimi nalogami sprejela nadaljnje ukrepe, da bi podnebno problematiko vključila v svoje aktivnosti.

ECB je z analitičnim delom še naprej ocenjevala makroekonomske posledice podnebnih sprememb in preventivnih podnebnih politik za inflacijo in realno gospodarstvo. Decembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema za euroobmočje so vključevale oceno makroekonomskih posledic javnofinančnih ukrepov v zvezi s podnebnimi spremembami – kot so davki na energente – za gospodarsko rast in inflacijo. Glavni rezultati so bili objavljeni v Ekonomskem biltenu. Analitično delo je bilo med drugim osredotočeno na ocenjevanje vpliva ekstremnih vremenskih pojavov na inflacijo. Poleg tega je ECB dosegla napredek pri vključevanju problematike podnebnih sprememb v nabor orodij za makroekonomsko modeliranje.

Eurosistem je razvil podnebne statistične kazalnike, med katerimi so eksperimentalni kazalniki o trajnostnih finančnih instrumentih in analitični kazalniki o izpostavljenosti finančnih institucij fizičnemu tveganju in o ogljičnemu odtisu njihovih portfeljev. Ti kazalniki se bodo nadalje razvijali. V tem kontekstu si Eurosistem prizadeva izboljšati tudi razpoložljivost in kakovost podnebnih podatkov, na primer z ocenjevanjem in vključevanjem javnih podatkovnih virov pri analizi tranzicijskega in fizičnega tveganja ter z naročanjem komercialnih podatkov, da bi se zapolnile obstoječe podatkovne vrzeli.

Za boljše ocenjevanje podnebnih finančnih tveganj je Eurosistem leta 2022 izvedel prvi podnebni stresni test več finančnih izpostavljenosti v svoji bilanci stanja. Glavni rezultati v zvezi s portfeljem podjetniških obveznic so bili marca 2023 objavljeni v Eurosistemovih podnebnih finančnih razkritjih. Eurosistem je razvil tudi skupne minimalne standarde za vključevanje podnebnih tveganj v interne bonitetne sisteme nacionalnih centralnih bank v zvezi s finančnim premoženjem za zavarovanje terjatev v Eurosistemu, ki bodo začeli veljati do konca leta 2024. Z analizo ECB so bili pridobljeni tudi dodatni dokazi o sistemski naravi podnebnih tveganj in predstavljeni argumenti, da je treba obstoječe instrumente makrobonitetne politike prilagoditi tako, da zmanjšujejo tveganja za finančni sistem.^[73]

Podnebna in okoljska tveganja se nadalje vključujejo v bančni nadzor, ki ga izvaja ECB, in so prepoznana kot prednostna naloga nadzora v obdobju 2023–2025. Informacije o glavnih ukrepih, sprejetih v letu 2022, so v letnem poročilu ECB o nadzornih dejavnostih.

Eurosistem je sprejel nadaljnje ukrepe za vključevanje podnebnih sprememb v operacije denarne politike. Oktobra 2022 je Eurosistem začel razogljičevati imetja podjetniških obveznic v portfeljih za namene denarne politike tako, da je imetja nagnil v prid izdajateljem z boljšimi podnebnimi rezultati, ki se merijo s preteklimi emisijami, ambicioznostjo načrtov za zmanjšanje emisij in kakovostjo poročanja.

Poleg tega se je Eurosistem odločil, da v sistemu zavarovanja terjatev omeji delež finančnega premoženja, ki so ga izdale nefinančne družbe z velikim ogljičnim odtisom in ga lahko nasprotne stranke zastavijo kot zavarovanje pri izposojanju pri Eurosistemu. Omejitev bo predvidoma začela veljati do konca leta 2024, če bodo izpolnjeni potrebni tehnični predpogoji. Poleg tega je ECB decembra 2022 prvič upoštevala podnebna tveganja med redno revizijo odbitkov pri vrednotenju podjetniških obveznic, ki se uporabljajo kot zavarovanje. Med revizijo ukrepov za obvladovanje tveganj v letu 2022 ni bilo najti dokazov, ki bi terjali spremembe v seznamu odbitkov na podlagi podnebnih dejavnikov, saj aktualizirani seznam odbitkov že dovolj ščiti pred podnebnimi finančnimi tveganji. Med drugimi ukrepi v sistemu zavarovanja terjatev sta zgoraj omenjeno izboljšanje ocenjevanja tveganj ter uvedba zahtev glede primernosti, ki se nanašajo na razkritja. Te naj bi se uporabljale od leta 2026 dalje v primeru subjektov, za katere velja direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti.

Na področjih evropske in mednarodne politike in finančne regulacije je ECB aktivno sodelovala v razpravah o trajnostnem financiranju v relevantnih forumih, med drugim v skupinah G7 in G20, Odboru za finančno stabilnost, Baselskem odboru za bančni nadzor, mreži centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (NGFS), Evropskem bančnem organu in Evropski svetovalni skupini za računovodsko poročanje (EFRAG). S tem namerava ECB nadalje izboljšati regulativni okvir za spopadanje s podnebnimi spremembami, izboljšati analizo podnebnih tveganj in podnebne scenarije, delovati kot katalizator za izboljšanje poročanja z vidika ECB, zapolniti podatkovne vrzeli ter v končni fazi prispevati h krepitvi zasebnega in javnega trajnostnega financiranja. Med primeri dela ECB na področju trajnostnega financiranja in podnebne zakonodaje v EU sta mnenje o predlagani prenovitvi direktive o energijski učinkovitosti stavb in prispevek k razvoju evropskih standardov poročanja o trajnostnosti v vlogi opazovalke v odboru EFRAG za poročanje o trajnostnosti. Na mednarodni ravni ECB trenutno predseduje tudi delovni skupini na področju oblikovanja in analiziranja scenarijev ter mreže strokovnjakov za pravna vprašanja NGFS.

ECB je v okoljski izjavi 2022 opredelila, kako namerava svoje poslovne dejavnosti uskladiti s cilji Pariškega sporazuma. Načrt se osredotoča na zmanjšanje okoljskih vplivov, povezanih s potovanji in konferencami, ter sodelovanje z dobavitelji prek orodij za trajnostne postopke javnega naročanja, da bi se obvladovali vplivi vzdolž vrednostne verige. Napredek je bil dosežen tudi pri ocenjevanju potencialnih vplivov druge serije eurskih bankovcev na okolje v celotnem življenjskem ciklu. Na podlagi razpoložljivih informacij so bile uvedene raziskave in izvedene politike, da bi se čim bolj zmanjšal vpliv eurskih bankovcev na okolje, kot so uporaba trajnostnega bombaža za papir bankovcev, podaljšanje življenjske dobe bankovcev v obtoku in uporaba bolj trajnostnih metod za umikanje rabljenih bankovcev.

Kar zadeva večjo transparentnost, sta ECB in Eurosistem marca 2023 objavila prva podnebna finančna razkritja v zvezi z eurskimi portfelji ECB in nacionalnih centralnih bank Eurosistema, ki niso povezani z denarno politiko, ter z Eurosistemovim portfeljem podjetniških obveznic za namene denarne politike. Poročilo ECB o portfeljih, ki niso povezani z denarno politiko, pojasnjuje naložbeno strategijo ECB in opisuje napredek pri razogljičenju portfelja lastnih sredstev in pokojninskega portfelja za zaposlene.

12 Spoznajte zaposlene v ECB

Menjavanje delovnih mest v ECB ali začasno delo v drugi centralni banki ali partnerski instituciji je postalo sestavni del strokovnega in osebnega razvoja sodelavcev v Eurosistemu in Evropskem sistemu centralnih bank. Priložnosti za mobilnost so odlično orodje, s katerim lahko zaposleni razširijo svoje znanje in spretnosti, hkrati pa jim omogočajo, da s posebnim strokovnim znanjem prispevajo k pomembnim projektom z evropskim učinkom.

Naslednje zgodbe ponujajo vpogled v bogato paleto nalog, ki jih sodelavci opravljajo prek različnih oblik mobilnosti.

Elena Bobeica, vodilna ekonomistka, generalni direktorat Ekonomske analize

Po začasni namestitvi v generalni direktorat Sekretariat v okviru programa notranje mobilnosti sem se leta 2022 vrnila v generalni direktorat Ekonomske analize, kjer sem se lotila zahtevnega projekta. Zadolžena sem bila za sovodenje skupine strokovnjakov ECB in nacionalnih centralnih bank, ki je raziskovala vprašanja v zvezi z napovedovanjem stroškov lastniških stanovanj.

Zanimivo je, da sedanje merjenje inflacije le delno vključuje stanovanjske stroške, ki jih imajo lastniki stanovanj v zvezi z lastništvom, vzdrževanjem in življenjem v lastnem domu, čeprav gre za ključne izdatkovne postavke. Medtem ko je prihodnja vključitev teh stroškov v harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin večletni projekt v pristojnosti Evropskega statističnega sistema, je napovedovanje inflacije in njenih komponent ena glavnih nalog centralne banke.

Ker sem se že prej ukvarjala z različnimi vidiki napovedovanja inflacije, sem želela bolje razumeti izzive, povezane z napovedovanjem stroškov lastniških stanovanj, in raziskati načine za njihovo obravnavanje. Še zlasti koristno je bilo sodelovanje s kolegi iz nacionalnih centralnih bank. Pri projektu smo tesno sodelovali ter si izmenjali različna spoznanja in informacije o posebnostih držav. Zaradi heterogenosti stanovanjskih trgov v euroobmočju je bilo to zelo koristno. Menim, da nam je uspelo bolje razumeti stroške, povezane z lastniškimi stanovanji, ter morebitne učinke njihove vključitve v indeks HICP z vidika napovedovanja in spremljanja.

Daniel Gybas, višji ekonomist, sekretariat mreže centralnih bank in nadzornikov za ozelenitev finančnega sistema (sekretariat NGFS)

Medtem ko je obravnavanje podnebnih sprememb globalni izziv, ki terja ukrepanje na svetovni ravni, centralne banke poslujejo v precej drugačnih okoliščinah. Ker sem kot član ekipe generalnega direktorata Tržne operacije sodeloval pri oblikovanju prvega razmišljanja ECB o tem, kako podnebne spremembe vključiti v okvir denarne politike, me je zanimalo, kako se tega izziva lotevajo druge centralne banke, ki delujejo v različnih okoljih. S pomočjo posebne pobude za mobilnost med nacionalnimi centralnimi bankami EU (Schumanov program) sem se lahko pridružil sekretariatu NGFS (ki ga gosti Banque de France), v katerem podpiram delo na področju denarne politike. Osredotočen sem na področje ozelenitve operacij denarne politike, ki vključuje spodbujanje izmenjav med bolj izkušenimi centralnimi bankami, vključno z ECB, in centralnimi bankami, ki preučujejo možnost prilagajanja svojega operativnega okvira na podnebne spremembe.

Zaradi zelo koristne naloge sem se lahko iz prve roke seznanil z ukrepi in pobudami centralnih bank ter omogočil izmenjavo znanja in izkušenj med institucijami. Zasebno je bila selitev moje družine iz Frankfurta na Majni v Pariz zahtevna, vendar je prinesla tudi priložnosti za osebno rast in dolgotrajne spomine.

Stefano Pagnano, višji strokovnjak za poslovno analizo, generalni direktorat Informacijski sistemi

Poklicno pot v ECB sem začel v službi za upravljanje in preoblikovanje, kjer sem se ukvarjal z upravljanjem IT in digitalno preobrazbo. Po nekaj letih sem ugotovil, da bi rad spoznal ECB z drugega zornega kota in svoje izkušnje prenesel v nov kontekst. Ker sem dobil priložnost za notranjo mobilnost, sem se leta 2022 pridružil službi za podatkovno analitiko v generalnem direktoratu Informacijski sistemi. Moja nova služba se ukvarja z najsodobnejšimi podatkovnimi platformami in analitičnimi aplikacijami, ki ECB omogočajo doseči cilj, da postane na podatkih temelječa organizacija.

Trenutno delam na centralizirani platformi za zbiranje podatkov (CASPER), ki avtomatizira pošiljanje podatkov v ECB od koderkoli na svetu na samopostrežni način in v kratkem času. Trenutno jo za izpolnjevanje obveznosti poročanja uporablja več kot 3.000 uporabnikov in 175 različnih institucij.

V svoji novi vlogi se ukvarjam z vodenjem projektov in poslovno analizo. Skupaj s sodelavci iz generalnega direktorata Statistika nenehno iščemo nove načine za izboljšanje storitev. Moja nova služba je na primer začela izvajati program skupnega upravljanja podatkov. To je kompleksen projekt, katerega cilj je vzpostaviti platformo nove generacije za upravljanje podatkov in analitiko za vse uporabnike ESCB in EMN. Pred nami so številni transformacijski izzivi, vendar pa sta med našimi prednostmi timski duh in konstruktiven pristop.

Udeležba v mobilnosti me je poklicno in osebno obogatila. Omogočila mi je razširiti mrežo in delati na inovativnih nalogah na dva načina: prispeval sem k drugačni perspektivi, ker sem gledal skozi »oči novinca« v kombinaciji z izkušnjami izkušenega strokovnjaka.

Meri Sintonen, ekonomistka, generalni direktorat Denarna politika

Leta 2022 sem bila iz Suomen Pankki napotena v službo ECB Strategija denarne politike v okviru pobude Eurosistema za mobilnost zaposlenih (Schumanov program). Kot ekonomistka s strokovnim znanjem na plačilnem področju s sodelavci z različnih poslovnih področij ECB sodelujem pri analizi vpliva digitalnega eura na denarno politiko. Digitalni euro lahko ponudi številne prednosti, lahko pa bi imel tudi posledice za denarno politiko in finančno stabilnost odvisno od tega, v kolikšni meri bi nadomestil bančne vloge.

Sodelujem pri projektu, katerega cilj je napovedati potencialno povpraševanje po digitalnem euru glede na njegovo zasnovo. Ugotovitve te raziskave se lahko uporabijo za oceno vpliva uvedbe digitalnega eura na bančne vloge in denarna imetja gospodinjstev. Ugotovitve iz analize tudi razkrivajo, kako različne izbire zasnove vplivajo na povpraševanje po digitalnem euru ter kako se povpraševanje razlikuje glede na značilnosti gospodinjstev in po državah euroobmočja.

Ta napotitev mi je ponudila edinstveno priložnost, da izboljšam svoje znanje, razširim svoje mreže, bolje spoznam ECB in sodelujem pri izjemno zanimivem projektu. Navdušena sem, da sem lahko spoznala toliko sposobnih ljudi, ki sodelujejo za doseganje skupnih ciljev.

Zaključni račun ECB

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2022