Odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2022

Poročilo o odzivu je objavljeno ob predstavitvi letnega poročila ECB za leto 2023 Evropskemu parlamentu. Vsebuje odgovore na izpostavljena vprašanja in zahteve, ki jih je Evropski parlament izrazil v resoluciji o letnem poročilu ECB za prejšnje leto.^[1] Poročilo je strukturirano po področjih. Njegov namen je bolje pojasniti politike ECB ter spodbujati dialog z Evropskim parlamentom in javnostjo o pomembnih vprašanjih, ki so jih izpostavili poslanci Evropskega parlamenta.^[2] ECB svoj odziv objavlja od leta 2016, ko je to predlagal Evropski parlament.

1 Denarna politika in gospodarska gibanja

Kar zadeva poziv, da naj ECB sprejme vse potrebne ukrepe za znižanje stopnje inflacije v skladu s svojim mandatom, je ECB odločena zagotoviti, da se bo inflacija čimprej vrnila na 2-odstotni srednjeročni cilj. ECB je v ta namen sprejela več ukrepov. Predvsem je od julija 2022 do septembra 2023 za kar 450 bazičnih točk dvignila ključne obrestne mere. Že decembra 2021 je začela normalizirati svojo denarno politiko z napovedjo, da bo postopno opustila nekatere nakupe vrednostnih papirjev. Nove informacije v prvi polovici leta 2022, ki jih je sicer zaznamovala izjemno visoka stopnja negotovosti, so postopno potrdile, da bo inflacija verjetno ostala previsoka dalj časa, kot se je sprva pričakovalo. Od takrat je ECB dvigovala obrestne mere denarne politike tako hitro in v tolikšnem obsegu, kot še nikoli prej. Zgodnejši začetek dvigovanja bi verjetno imel zgolj omejen vpliv na inflacijo tako v kratkoročnem obdobju kot tudi na daljši rok. Gospodarske in finančne razmere niso v vseh gospodarskih območjih enake. Zato moramo biti pri primerjavah z odzivi denarne politike v drugih jurisdikcijah, zlasti ZDA, previdni. S prihodnjimi odločitvami bo ECB zagotovila, da bodo obrestne mere denarne politike določene na dovolj restriktivni ravni tako dolgo, kot bo potrebno, pri čemer bo odločitve sprejemala na podlagi podatkov. Denarna politika ECB s tem, ko stabilizira inflacijo na srednjeročni ciljni ravni 2%, prispeva k vzdržni gospodarski rasti in ustvarjanju delovnih mest. Poleg tega v cenovno stabilnost usmerjena denarna politika prispeva k omejevanju neenakosti, ki jo povzroča visoka inflacija. Na splošno inflacija bolj prizadene gospodinjstva z nižjimi dohodki, saj ta porabijo večji delež dohodka in imajo manjše finančne rezerve.

Kar zadeva zaskrbljenost glede sekundarnih učinkov, odsidranja inflacijskih pričakovanj in možnosti plačno-cenovne spirale, najnovejši podatki kažejo, da se je tveganje uresničitve takšnih učinkov zmanjšalo in ostaja omejeno. Nedavni podatki kažejo, da se inflacija še naprej znižuje, rast plač pa se je začela umirjati. Pogajanja o plačah zaradi zvišanja inflacije ustvarjajo nekaj sekundarnih učinkov, vendar niso povzročila spirale, ki se vzdržuje sama od sebe. To tveganje se seveda povečuje, čim dlje in čim bolj inflacija odstopa od 2-odstotnega cilja. Vendar se je inflacija doslej že močno znižala in bo sredi leta 2025 po projekcijah dosegla ciljno raven. To deloma odraža odločne ukrepe denarne politike, ki jih je sprejela ECB. Pri ocenjevanju naravnanosti denarne politike ECB še naprej spremlja, kako se inflacija prenaša v vse realne in nominalne spremenljivke, da bi zagotovila hitro vrnitev inflacije na srednjeročno ciljno raven 2%. Dolgoročna inflacijska pričakovanja poklicnih napovedovalcev in tržna merila ostajajo zasidrana okrog 2-odstotnega inflacijskega cilja, medtem ko so pričakovanja potrošnikov rahlo povišana. ECB ta gibanja še naprej pozorno spremlja.

Kar zadeva poziv, da naj ECB zagotovi več informacij o spremljanju in določanju nevtralne obrestne mere, take obrestne mere ni mogoče opazovati, če jo želimo oceniti, pa obstajajo številne težave pri merjenju in določitvah modela. Nevtralna obrestna mera je opredeljena kot obrestna mera, ki ni niti ekspanzivna niti restriktivna. Strokovnjaki ECB uporabljajo vrsto ocen, da bi ugotovili, kje se nahaja nevtralna obrestna mera in kam se premika. Kot kaže, so se ciklična merila nevtralne obrestne mere v euroobmočju od pandemije COVID-19 zvišala. Po drugi strani se počasi spreminjajoče se ocene, ki so vezane na dolgoročne gospodarske trende, verjetno niso dosti zvišale, saj se strukturni ekonomski dejavniki (rast produktivnosti, demografska gibanja in odpor do tveganja) niso spremenili. V začetku letošnjega leta so strokovnjaki ECB objavili več informacij o uporabi in omejitvah nevtralne obrestne mere.^[3] Opozoriti je treba, da centralne banke zgolj ocenjujejo raven nevtralne obrestne mere in je ne določajo.

Kar zadeva pomen »srednjeročnega obdobja« v inflacijskem cilju in preučitev bolj kvalitativnega pristopa k cenovni stabilnosti, natančna numerična opredelitev »srednjeročnega obdobja«, ki bi bila določena vnaprej, ne obstaja, medtem ko je natančen numerični cilj skupne inflacije pomemben pri sidranju inflacijskih pričakovanj. To je bilo med drugim pojasnjeno v prejšnjem poročilu ECB o odzivih na resolucijo Evropskega parlamenta.^[4] Srednjeročna usmeritev dopušča neizogibna kratkoročna odstopanja inflacije od 2-odstotnega cilja. Upošteva tudi zamike in razlike v transmisiji denarne politike v gospodarstvo in inflacijo. Dolžina srednjeročnega obdobja se razlikuje glede na pogoje, kot so izvor, red velikosti in vztrajnost odstopanja inflacije od cilja. Kar zadeva opredelitev inflacijskega cilja, je bilo v pregledu strategije za leto 2021 ugotovljeno, da je mogoče cenovno stabilnost najbolje ohranjati z zasledovanjem simetričnega 2-odstotnega inflacijskega cilja v srednjeročnem obdobju.^[5] Takšen kvantitativni cilj zagotavlja jasno sidrišče za inflacijska pričakovanja, kar je bistveno za ohranjanje cenovne stabilnosti. Dejansko je kljub nedavnemu obdobju zelo visokih stopenj inflacije večina inflacijskih pričakovanj ostala približno zasidrana na ravni okrog 2%. To kaže, da je cilj ECB dobro razumljen in verodostojen.

Kar zadeva poziv, da naj ECB temeljito pregleda in izboljša modele, ki jih uporablja za pripravo denarne politike, je pomembno poudariti, da ECB stalno pregleduje in posodablja svoje modele.^[6] ECB za svoje projekcije uporablja širok nabor modelov. V njih uporablja informacije iz empiričnih vzorcev, ki jih zazna v podatkih, te pa dopolnjuje s strokovno presojo in analizami tveganja. Takšen pristop uporablja že 25 let. Izkazal se je za zanesljiv način za vključevanje dopolnilnih alternativnih orodij, ki jih je mogoče prožno prilagoditi v odziv na nepredvidene dogodke in nove izzive. Tako je na primer po svetovni finančni krizi ECB lahko hitro razširila svoj nabor orodij z uvedbo nestandardnih ukrepov denarne politike. Prilagodila je tudi modele in jih nenehno izboljšuje, da bi bolje vključevala podnebna tveganja. To ji denimo omogoča, da oceni posledice akutnih sprememb temperature ali srednjeročne učinke obdavčitve ogljika. Prav tako je hitro uvedla posodobitve in razširitve modelov, da je lahko natančno preučila izredne dogodke in gibanja, ki potekajo od leta 2020 dalje. Ti zajemajo epidemiološke značilnosti med pandemijo ter razdruževanje energetskega sektorja in proizvodnih struktur po izbruhu ruske vojne proti Ukrajini. Šoki, ki smo jim bili priča v zadnjih letih, so zgodovinsko gledano brez primere, zaradi česar so bile napovedi vseh institucij neogibno manj točne kot običajno.^[7] ECB bo svoje modele temeljiteje prilagodila, če bo postalo jasno, da se je zaradi teh šokov bistveno spremenila struktura gospodarstva. Do takrat najzanesljivejši način za obvladovanje negotovosti ostaja uporaba širokega nabora modelov.

Kar zadeva poziv, da naj ECB analizira dejavnike ponudbe in povpraševanja, ki vplivajo na inflacijo , ECB izvaja obsežno analizo.^[8] Študije nakazujejo, da so nedavno strmo zvišanje inflacije sprva poganjali predvsem dejavniki na strani ponudbe. Glavni med njimi so bila dogajanja na energetskih trgih. Drugi dejavniki so bili gibanje cen surovin, posledice ozkih grl v svetovnih dobavnih verigah in pomanjkanje delovne sile zaradi pandemije. Sčasoma so ponudbeni šoki popustili, hkrati pa se je povečal relativni pomen dejavnikov na strani povpraševanja. To velja zlasti za storitveni sektor, kjer je po odpravi pandemičnih omejitev nakopičeno povpraševanje povzročilo močno zvišanje cen (npr. v sektorju rekreacijskih in potovalnih dejavnosti).

2 Finančna stabilnost

Kar zadeva poziv, da naj ECB spremlja razmere v zvezi s slabimi posojili, je spremljanje kakovosti aktive bank sestavni del rednega ocenjevanja finančne stabilnosti, ki ga izvaja ECB. Finančna stabilnost je predpogoj za cenovno stabilnost. Predvsem lahko šibka kakovost aktive ogrozi posredniško sposobnost bank in škoduje finančni stabilnosti. ECB predstavlja svoje ocene finančne stabilnosti v polletnem glasilu Pregled finančne stabilnosti, ki vključuje analizo gibanj na področju kakovosti aktive. V številki iz novembra 2023 je ugotovljeno, da višji stroški servisiranja dolga predstavljajo vse večjo težavo za zadolžena podjetja, gospodinjstva in države, čeprav se vpliv strožjih finančnih pogojev še ni v celoti uresničil.^[9] Obenem je izpostavljeno, da se je delež nedonosnih posojil v aktivi bank po vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora (EMN) več let zmanjševal. V prvi polovici leta 2023 se je ustalil blizu večletnih najnižjih vrednosti, pri čemer se pri nekaterih posojilnih portfeljih pojavljajo sveži znaki naraščanja izgub.^[10] Strokovnjaki ECB še naprej analizirajo dogajanja na področju politik za obravnavo nedonosnih posojil in z makrobonitetnega vidika svetujejo glede teh politik. To dopolnjuje delo EMN, ki obravnava mikrobonitetne vidike.

3 Problematika podnebnih sprememb v denarni politiki

Kar zadeva presojo, kako podnebne spremembe vplivajo na sposobnost ohranjanja cenovne stabilnosti, ECB še naprej vključuje problematiko podnebnih sprememb v svoje makroekonomske projekcije in dopolnjuje svoje standardne makroekonomske modele tako, da upoštevajo politike za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Tako lahko bolje ocenjuje posamezna tveganja. Po eni strani preučuje fizična tveganja, ki nastajajo zaradi spreminjanja podnebja in slabitve ekosistemov. Po drugi strani pa analizira tveganja prehoda, ki obstajajo zaradi prehoda v ogljično nevtralno gospodarstvo ali zaradi regulativnih sprememb, ki omejujejo izkoriščanje naravnih virov. Kar zadeva fizična tveganja, ECB še naprej ocenjuje vpliv ekstremnih vremenskih pojavov na inflacijo.^[11] Uvaja tudi inovativne tehnike modeliranja, da bi ugotovila, kako naj ta vpliv vključi v makroekonomske projekcije. Poleg tega prilagaja svoje strukturne modele in orodja za obdelavo časovnih vrst, da bi ocenila, kako akutne in sočasne fizične podnebne spremembe vplivajo na inflacijo in realno gospodarstvo. Te je treba oceniti na agregatni ravni in po sektorjih. Kar zadeva tveganje prehoda, si ECB prizadeva, da bi razvila najsodobnejše modele, ki analizirajo makroekonomske učinke politik za prehod v nizkoogljično gospodarstvo zaradi podnebnih sprememb. Takšni modeli bi denimo lahko merili učinek zelenih javnofinančnih politik posameznih držav članic na kratkoročno rast in inflacijo ter srednjeročni učinek politik EU.^[12] Zahvaljujoč tovrstnim analizam lahko ECB v makroekonomskih in javnofinančnih projekcijah ter v makroekonomskih modelih bolje upošteva vpliv politik za blažitev učinkov podnebnih sprememb. V novem načrtu v zvezi s podnebjem in naravo 2024–2025 so določene dejavnosti, s katerimi bo ECB preučevala tudi druge načine, kako tveganja v zvezi z naravo vplivajo na gospodarstvo in finančni sistem.^[13] Tako bo lahko še bolje razumela, kako bi podnebne spremembe in degradacija narave lahko vplivali na cenovno stabilnost.

Kar zadeva poziv, da naj ECB obravnava primere nedelovanja trga, hkrati pa spoštuje nevtralnost trga, bo ECB še naprej sledila načelu »odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco, pri čemer daje prednost učinkovitemu razporejanju virov«, kot je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Tržna nevtralnost je operativno orodje in ne pravna zahteva. Lahko prispeva k temu, da so posegi ECB na trgu skladni z načelom odprtega tržnega gospodarstva. ECB lahko upravičeno odstopa od tržne nevtralnosti, da bi spoštovala cilje ECB in relevantna načela Pogodbe. Tako je denimo Svet ECB v skladu s podnebnim programom ECB iz leta 2021^[14] sklenil, da bo imetja podjetniških obveznic od 1. oktobra 2022 s ponovnim investiranjem unovčenj nagnil v prid izdajateljem, ki so podnebno uspešnejši. To je bilo potrebno za odpravo ogljične pristranskosti v portfelju podjetniških obveznic in posledičnega kopičenja podnebnih tveganj v bilanci stanja Eurosistema. Hkrati je ECB to omogočilo, da upošteva svoj sekundarni cilj. Dosedanji rezultati so obetavni. Tehtana povprečna ogljična intenzivnost tokov nakupov podjetniških obveznic, ki jih je opravila ECB, se je v prvem letu po sprejetju te odločitve, tj. od oktobra 2022 do oktobra 2023, zmanjšala za več kot 65%. ECB pričakuje, da se bo razogljičevanje portfeljev podjetniškega sektorja tekom leta 2024 nadaljevalo po stopnji, ki podpira cilje Pariškega sporazuma.

Kar zadeva ciljno usmerjene operacije zelenega dolgoročnejšega refinanciranja ali podobne instrumente, Svet ECB v okviru svojega mandata redno pregleduje svoja orodja v luči sekundarnega cilja, brez poseganja v cilj cenovne stabilnosti. V pregledu strategije v letu 2021 je ECB obravnavala operacije refinanciranja z zelenim ciljem. Takšne operacije bi spodbujale banke, da povečajo zeleno kreditiranje, na primer tako, da bi jim v ta namen omogočale refinanciranje po nižji obrestni meri. Vendar so bile pri pregledu ugotovljene velike težave, ki obstajajo še danes. Med njimi so pridobivanje podatkov in njihova kakovost, določitev primernih meril za zelene cilje ter postopki preverjanja in zmogljivosti za te postopke. Nedavni pregledi drugih ukrepov v okviru načrta v zvezi s podnebjem in naravo so privedli do močnejšega podnebnega premika pri nakupih vrednostnih papirjev podjetij. Poleg tega so pokazali, da odbitki pri vrednotenju, ki se uporabljajo za zavarovanje, zadostno ščitijo pred finančnimi tveganji, povezanimi s podnebjem.^[15] ECB še naprej izvaja ukrep za omejitev deleža finančnega premoženja izdajateljev z velikim ogljičnim odtisom, ki ga je mogoče zastaviti kot zavarovanje, ko si banke od Eurosistema izposodijo denar. Poleg tega bo ECB – v okviru svojega mandata – preučila, kako bi bilo podnebno problematiko mogoče v še večji meri vključiti v instrumente in portfelje denarne politike. To zavezo je upoštevala tudi v nedavno dogovorjenih spremembah operativnega okvira za izvajanje denarne politike.^[16]

Kar zadeva delo ECB pri podnebnih stresnih testih, bo ECB na tem področju še naprej igrala aktivno vlogo. ECB je še poglobila svoje znanje o tem, kako je mogoče uporabljati analizo scenarijev za ocenjevanje finančnih tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb. Med drugim je predsedovala delovni skupini za načrtovanje in analizo scenarijev v okviru mreže za ozelenitev finančnega sistema (NGFS).^[17] S podnebnimi stresnimi testi, ki jih izvaja ECB, se ocenjuje odpornost proti tveganjem prehoda in proti fizičnemu tveganju. Ti stresni testi se izvajajo za nefinančne družbe in banke v euroobmočju kot tudi za bilanco stanja Eurosistema. Temeljijo na kombinaciji projekcij iz projekta širših makroekonomskih projekcij (BMPE) in scenarijev, ki jih je razvila mreža NGFS, v njih pa se uporablja vrsta predpostavk glede prihodnjih podnebnih politik. Drugi podnebni stresni test ECB, ki je bil izveden od zgoraj navzdol na ravni celotnega gospodarstva, je pokazal, da bi bilo za gospodarstvo in finančni sistem euroobmočja zelo koristno, če bi ukrepali takoj in odločno. Tako bi ostali na optimalni poti do ničelnih neto emisij, kar bi dolgoročno omejilo fizični vpliv podnebnih sprememb, hkrati pa bi se zmanjšalo tudi finančno tveganje.^[18] V tem scenariju bi bilo tveganje za finančno stabilnost omejeno, pod pogojem, da bi podjetja in gospodinjstva lahko urejeno financirala svoje zelene naložbe. Poleg tega ECB skupaj z evropskimi nadzornimi organi in Evropskim odborom za sistemska tveganja sodeluje v podnebnem stresnem testu »Pripravljeni na 55«. Cilj je oceniti odpornost finančnega sektorja v skladu s svežnjem »Pripravljeni na 55«. Ta enkratna ocena bo po načrtih zaključena do prvega četrtletja 2025. Osredotoča se na finančni sistem EU kot celoto in ocenjuje njegovo odpornost po osnovnem in dveh neugodnih scenarijih, ki se končajo leta 2030.

Kar zadeva poziv resolucije, da naj ECB obravnava vprašanja glede ideološke pristranskosti v ECB, zlasti glede politik v zvezi s podnebnimi spremembami, ECB ceni raznolikost mišljenja, svoje dejavnosti izvaja na podlagi dejstev in bo še naprej delovala v skladu s pristojnostmi, ki so nanjo prenesene s Pogodbama. Raznolikost in vključenost sta globoko ukoreninjeni v delovno kulturo ECB. ECB si prizadeva vzdrževati vključujoče delovno okolje brez vsakršne diskriminacije. Ta vizija je predstavljena v listini o raznolikosti in vključevanju, ki velja za vse institucije ESCB in EMN.^[19] Listina poudarja zavezanost ECB spodbujanju delovnih okolij, ki temeljijo na spoštovanju in dostojanstvu, kot tudi dejstvo, da raznolika in vključujoča delovna mesta krepijo uspešnost in odpornost organizacij. Delo ECB na področju denarne politike usmerja njen primarni cilj vzdrževanja cenovne stabilnosti. Da bi lahko dosegala ta cilj, mora upoštevati podnebna in z naravo povezana tveganja v obsegu, ki je potreben za ohranjanje cenovne stabilnosti in izvajanje denarne politike. Poleg tega mora v skladu s svojim sekundarnim ciljem in brez poseganja v primarni cilj podpirati splošne ekonomske politike v Uniji tako, da prispeva k ciljem Unije. ECB je odločena, da bo v okviru svojega mandata in v skladu z zakonodajo EU prispevala svoj delež k doseganju teh ciljev. Institucije, ki so pristojne za oblikovanje teh splošnih politik, so poudarile, da je obravnavanje podnebnih sprememb ena prednostnih nalog tudi v ekonomskih politikah Unije.

4 Digitalni euro

Kar zadeva izjavo, da digitalni euro ne sme nadomestiti gotovine, da mora spoštovati zasebnost državljanov in podjetij ter ne sme ogroziti finančne stabilnosti, ECB ponovno potrjuje svojo zavezo, da bo še naprej zagotavljala gotovino, hkrati pa oblikovala digitalni euro z visoko stopnjo zasebnosti ter ukrepi za zaščito transmisije denarne politike in finančne stabilnosti. ECB pozdravlja zakonodajne predloge Evropske komisije v okviru svežnja o enotni valuti. Po sprejetju bi ti zagotovili, da bo v vse bolj digitaliziranem svetu še vedno na voljo javno plačilno sredstvo – v obliki gotovine in digitalnega eura.^[20] Digitalni euro gotovine ne bi zamenjal, ampak bi jo dopolnjeval. Obstajal bi vzporedno z gotovino in bi izpolnjeval željo ljudi, da vse več plačujejo digitalno, plačilo pa se izvede hitro in varno.^[21] Bil bi elektronska oblika eurske gotovine, s čimer bi v digitalno dobo prinesel podobne značilnosti, kot jih ima gotovina. Zasnovan bi bil tako, da bi zagotavljal višjo raven zasebnosti od drugih digitalnih plačilnih metod, in bi imel številne varovalke za zaščito transmisije denarne politike in finančne stabilnosti.^[22] Predvsem imetja digitalnih eurov ne bi bila obrestovana, znesek v digitalnih eurih, ki bi ga lahko imeli posamezniki, pa bi bil omejen. ECB bo sodelovala z bankami in drugimi tržnimi udeleženci, da bi določila analitično metodologijo za določitev zgornje meje imetij.

Kar zadeva opozorilo, da je uvedba digitalnega eura odvisna od odločitve Evropskega parlamenta in Sveta kot sozakonodajalcev, ECB ponovno potrjuje, da bi bila morebitna odločitev Sveta ECB o izdaji digitalnega eura sprejeta šele po sprejetju takšnega zakonodajnega akta. Široka politična podpora digitalnemu euru bo za Eurosistem ključna pri odločanju o izdaji digitalnega eura. ECB je odločena, da bo pri projektu digitalnega eura še naprej tesno sodelovala z evropskimi institucijami in organi. Ena od priložnosti za takšno sodelovanje bodo tudi redni javni nastopi v Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve (ECON), in sicer tudi potem, ko bodo zakonodajne razprave že zaključene. Evropska komisija je v predlogu o digitalnem euru dejansko določila, da mora ECB redno poročati o razvoju digitalnega eura. Poleg tega je ECB pripravljena zagotoviti tehnične informacije v podporo zakonodajnemu delu in prispevati k pravočasnemu sprejetju uredbe.

5 Kriptosredstva in kibernetska varnost

Kar zadeva tveganje kibernetskih napadov, ECB poudarja, da ostaja zelo pozorna na možne kibernetske napade, natančno spremlja potencialne grožnje in po potrebi prilagaja zaščitne ukrepe v tesnem sodelovanju z Evropskim sistemom centralnih bank in institucijami EMN ter drugimi institucijami, organi in agencijami EU. Kar zadeva storitve v sistemu TARGET,^[23] ki zagotavljajo prost pretok denarja, vrednostnih papirjev in zavarovanja po Evropi, nacionalne centralne banke, ki zagotavljajo te storitve, še naprej pozorno spremljajo njihovo varnost in odpornost. Pozorno spremljajo vse grožnje, ki se pojavijo, in ukrepajo v zvezi z njimi. Vzpostavljeni so bili strogi ukrepi za kibernetsko varnost, ki se redno pregledujejo. Po potrebi se za ustrezno zaščito sistemov sprejmejo dodatni ukrepi. V skladu s strategijo Eurosistema za kibernetsko odpornost infrastruktur finančnih trgov je ECB – skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami v euroobmočju – oblikovala več pobud. Njihov namen je povečati kibernetsko odpornost subjektov, pri čemer centralne banke delujejo bodisi kot pregledniki bodisi kot pospeševalci. ECB je na primer usklajevala in uporabljala okvir TIBER-EU,^[24] tako da je bilo mogoče na nadzorovan način izvajati napredna in poglobljena testiranja. Poleg tega je subjekte pod svojim nadzorom ocenila glede na sklop zahtev, da bi še nadalje izboljšala njihovo kibernetsko odpornost. Za hitrejši napredek javno-zasebnih pobud o strateških kibernetskih temah je ECB predsedovala Odboru za kibernetsko odpornost eura (Euro Cyber Resilience Board, ECRB), ki je forum za razprave med vseevropskimi infrastrukturami finančnih trgov, njihovimi ponudniki kritičnih storitev in javnimi organi. ECRB je za izmenjavo informacij in najboljših praks oblikoval pobudo za izmenjavo kibernetskih informacij in obveščevalnih podatkov (Cyber Information and Intelligence Sharing Initiative). ECB je sodelovala tudi v razpravah z drugimi oblikovalci politik na evropski in mednarodni ravni.

Kar zadeva spremljanje novih vrst digitalnih sredstev, kot so kriptosredstva, in s tem povezanih tveganj na področju kibernetske varnosti, pranja denarja, davčnih goljufij, financiranja terorizma in drugih kriminalnih dejavnosti, povezanih z anonimnostjo, ki jo zagotavljajo kriptosredstva, ECB še naprej pozorno spremlja dogajanja v ekosistemu kriptosredstev in ocenjuje s tem povezana tveganja. ECB javnost še naprej opozarja na tveganja v zvezi s kriptosredstvi, zaposleni v ECB pa so prispevali k razpravam o tehničnih politikah za spremljanje teh tveganj.^[25] ECB je prispevala tudi k spremljanju in analizi tveganj, ki izhajajo iz kriptosredstev, na ravni EU in na mednarodni ravni.^[26] V okviru svoje pregledniške funkcije ECB nadzira in spremlja plačilne sheme in ureditve ter redno spremlja relevantne dejavnosti na področju kriptosredstev. Takšno spremljanje zajema digitalne plačilne žetone, ki so dosegli določeno stopnjo pomembnosti za euroobmočje. Pomaga tudi evropskim nadzornim organom pri pripravi regulativnih tehničnih standardov za operacionalizacijo nove po meri EU ukrojene ureditve za trge kriptosredstev v skladu s predlagano uredbo o trgih kriptosredstev (MiCA). ECB je pozorno spremljala dokončanje novega okvira EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Pozdravlja dejstvo, da bo v Frankfurtu lahko izrekla dobrodošlico novemu organu za preprečevanje pranja denarja (AMLA) in z njim vzpostavila tesno sodelovanje. ECB je še naprej natančno spremljala tudi razprave o ureditvi virtualnih sredstev, ki so potekale v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF). Kot zadnje, ECB sodeluje v različnih mednarodnih organih za določanje standardov. Na ta način še naprej prispeva k razvoju mednarodnih standardov za obravnavanje tveganj, ki jih predstavljajo kriptosredstva in njihovi ponudniki storitev, vključno s tveganji, ki izhajajo iz njihovih povezav s finančnim sektorjem.

6 Odgovornost, preglednost in drugi vidiki

Kar zadeva poudarek, ki ga resolucija namenja ohranjanju odgovornosti in preglednosti ECB do Evropskega parlamenta, ECB poudarja, da je zanjo odnos z Evropskim parlamentom glede odgovornosti zelo pomemben, zato namerava v okviru resolucije o letnem poročilu ECB še naprej objavljati pisno poročilo o odzivih na prispevek Evropskega parlamenta. Razmerje demokratične odgovornosti z Evropskim parlamentom se je z leti postopno razvijalo v skladu z zahtevami po večji odgovornosti in preglednosti. ECB je odločena, da bo ta okvir še naprej izpopolnjevala, da bi ostal učinkovit in primeren za svoj namen. Kot dokaz konstruktivnega odnosa med institucijama sta ECB in Parlament leta 2023 podpisala izmenjavo pisem, ki strukturirajo njune prakse interakcije na področju centralnega bančništva.^[27] V okviru teh dogovorov namerava ECB še naprej zagotavljati podrobne odgovore na resolucije Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB iz prejšnjega leta. Odgovori so skupaj z letnim poročilom objavljeni na spletnem mestu ECB. To potrjuje prizadevanja ECB na področju odgovornosti in preglednosti. Na splošno ECB ne ceni le pregleda samega, temveč tudi spoznanja, ki jih pridobiva v interakcijah z Evropskim parlamentom. Poleg tega pozdravlja to priložnost, da svoje politike učinkoviteje pojasni izvoljenim predstavnikom in državljanom. ECB se bo še naprej odzivala na zahteve Evropskega parlamenta za pregled in si bo prizadevala okrepiti stike s poslanci v skladu z določbami primarne zakonodaje EU.

Kar zadeva zahtevo, da naj ECB v letno poročilo vključi posebno poglavje, ki pojasnjuje, kako je razlagala in ukrepala v zvezi s svojimi sekundarnimi cilji, ECB pojasnjuje, da letno poročilo 2023 vključuje poseben okvir, ki pojasnjuje, kako se sekundarni cilj upošteva pri izvajanju denarne politike in poročanju. Brez poseganja v cilj cenovne stabilnosti Svet ECB pri sklepih o denarni politiki upošteva vidike, povezane s sekundarnim ciljem. Sekundarni cilj je izrecno priznan v strategiji denarne politike ECB. To je bilo izpostavljeno tudi v poročilu o odzivih na resolucijo Evropskega parlamenta o Letnem poročilu ECB 2021. Kadar dve konfiguraciji instrumentov enako dobro prispevata k cenovni stabilnosti in nista v nasprotju s ciljem cenovne stabilnosti, Svet ECB pri prilagajanju instrumentov denarne politike izbere konfiguracijo, ki najbolje podpira splošne ekonomske politike v Uniji, povezane z rastjo, zaposlovanjem in socialnim vključevanjem, ter z namenom prispevati k širšim ciljem Unije varuje finančno stabilnost in pomaga blažiti posledice podnebnih sprememb. V okvirju v Letnem poročilu 2023 je podrobneje opisano, kako ECB obvešča o svojih ukrepih v zvezi s sekundarnim ciljem. To temo obravnava na tiskovnih konferencah ter v povzetkih sej o denarni politiki in različnih drugih publikacijah. V okvirju je tudi navedeno, kje v letnem poročilu je mogoče najti poročila o sklepih o denarni politiki in analizi za te sklepe, ki je relevantna za sekundarni cilj.

Kar zadeva izjavo o tem, da naj ECB v prihodnjih postopkih imenovanja bolje upošteva in spoštuje posebne pravice Evropskega parlamenta, zlasti v zvezi z enotnim mehanizmom nadzora, ECB ponovno potrjuje, da so stališča Evropskega parlamenta zanjo zelo pomembna in da v celoti spoštuje vlogo parlamenta v postopku imenovanja. Izbirni postopek za predsednika Nadzornega odbora ECB je bil strog in transparenten, pri čemer so se v celoti upoštevale vse relevantne določbe. Skladno s tem je ECB predlagala končno kandidatko, Evropski parlament pa se je odločil, da jo odobri. Postopek je določen v uredbi o EMN,^[28] v Medinstitucionalnem sporazumu med Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko o praktičnih podrobnostih za uresničevanje demokratične odgovornosti in nadzora nad opravljanjem nalog, prenesenih na ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora^[29] ter v Memorandumu o soglasju med Svetom Evropske unije in ECB o sodelovanju v postopkih, povezanih z EMN^[30].

Kar zadeva poziv, da naj ECB še izboljša svojo komunikacijo o ciljih politike centralne banke in odzivih na krizo, si ECB ves čas prizadeva, da bi razvijala inovativne rešitve in prilagajala svoje obveščanje spremembam v medijskem in komunikacijskem okolju, da bi zagotovila uspešen prenos svojih sporočil. Zlasti v času, ko so višje cene ena glavnih skrbi za Evropejce, želi ECB vzpostaviti stik tudi z nestrokovno javnostjo. Pri tem uporablja vrsto novih formatov, da bi ponovno poudarila svoj temeljni cilj znižanja inflacije. Nedavni podatki – na primer iz ankete ECB o pričakovanjih potrošnikov – potrjujejo, da so televizija, radio in drugi mediji splošnega interesa še vedno pomembni kanali za doseganje tega cilja.^[31] Predstavniki ECB si zato še naprej prizadevajo, da bi bili prisotni v teh medijih in drugod. Nova pobuda »ECB in vi« denimo pojasnjuje politiko ECB, njene odzive na nedavno strmo zvišanje inflacije in razloge za njene odločitve. Trudimo se doseči širšo javnost ter pomagati ljudem, da bolje poznajo in razumejo politike in cilje ECB. Zlasti v kriznih časih so tovrstne dejavnosti osrednjega pomena za večjo učinkovitost denarne politike in krepitev zaupanja v centralno banko.

Kar zadeva predlog, da naj ECB za naknadno ocenjevanje svojih političnih odločitev ustanovi notranjo ocenjevalno pisarno, je ECB zavezana najvišjim standardom oblikovanja politik ter izvaja obsežna ocenjevanja svojih analiz in odločitev. ECB redno izvaja ciljno usmerjene preglede svojih politik. Svet ECB je denimo 13. marca 2024 zaključil pregled operativnega okvira za usmerjanje kratkoročnih obrestnih mer.^[32] Poleg tega je ECB leta 2003 in ponovno v obdobju 2020–2021 izvedla pregled strategije. V teh pregledih so sodelovali številni oddelki iz celotne organizacije, ki so ocenili uspešnost strategije denarne politike. Poleg tega je v pregledu 2020–2021 sodelovala tudi javnost. Kot je bilo objavljeno leta 2021, namerava ECB v prihodnje v rednih razmikih izvajati preglede strategije denarne politike. Naslednji pregled je predviden v letu 2025. Poleg tega je ECB podvržena vrsti zunanjih ter priložnostnih ali sistematičnih naknadnih ocen, ki jih izvajajo akademiki, nevladne organizacije in drugi subjekti. Oblikovanje in izvajanje denarne politike sta torej predmet stalne diskusije in razprav. Ocenjujeta se v akademskih člankih, med drugim v besedilih, ki se pripravljajo pred rednim monetarnim dialogom v odboru ECON. Obravnavata se tudi na konferencah, ki jih organizirajo ECB in drugi. ECB bo še naprej preučevala, kako bi lahko izboljšala naknadno ovrednotenje svojih politik. Zagotoviti želi, da so te politike skladne z najboljšimi praksami v centralnobančni skupnosti.

Kar zadeva poziv, da naj ECB razmisli o krepitvi mednarodne vloge eura, da bi povečala njegovo privlačnost kot rezervno valuto, ECB ponovno potrjuje, da mednarodno vlogo eura v prvi vrsti krepi globlja in popolnejša ekonomska in monetarna unija (EMU), vključno z napredkom pri vzpostavljanju unije kapitalskih trgov in dokončanjem bančne unije, skupaj z izvajanjem zdravih ekonomskih politik v euroobmočju. ECB poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za dokončanje EMU, in podpira omenjene politike. Za nadaljnji napredek evropske gospodarske in finančne integracije sta odgovorna sozakonodajalca. Ta napredek bo ključnega pomena za povečanje trdnosti mednarodne vloge eura v potencialno bolj razdrobljenem svetovnem gospodarstvu. Močni gospodarski temelji, vključno z vzdržnimi ravnmi dolga, so pomembni dejavniki mednarodnih valut. Svetovna privlačnost valute je odločilno odvisna od predvidljivosti in stabilnosti. Obenem je za status mednarodne valute pomembna tudi inflacija. ECB ostaja zavezana ohranjanju cenovne stabilnosti v srednjeročnem obdobju. Še naprej bo spremljala mednarodno vlogo eura in svoje analize objavljala v poročilih, namenjenih tej temi.^[33]

7 Institucionalne zadeve ECB

V odziv na poziv, da naj ECB nadaljuje delo za krepitev enakih možnosti za vse spole v svoji organizaciji, ECB izpostavlja svojo zavezanost izboljšanju in omogočanju večje uravnoteženosti spolov v celotni banki, obenem pa sprejema celoten spekter raznolikosti in vključenosti. ECB se je v zadnjih letih strateško osredotočala na raznolikost spolov s strategijo glede uravnoteženosti spolov za obdobje 2020–2026, ki obsega ciljne deleže žensk do leta 2026.^[34] Konec decembra 2023 je sestava delovne sile ECB po spolu ostala razmeroma uravnotežena, saj je bilo 46% zaposlenih žensk in 54% moških. Delež žensk na višji vodstveni ravni je dosegel 39%, na ravni vseh vodstvenih položajev pa 33%. To je še posebno pomembno za oblikovanje vzornic in možnosti mentorstva. Vrzel med spoloma na ravni strokovnjakov in vodij skupin je še naprej predstavljala izziv, saj je bilo na teh položajih le 43% oziroma 36% žensk. Na ravni analitikov se je delež žensk še naprej povečeval. Tako je bilo na teh položajih 56% žensk. S tem se je še dodatno povečal krog žensk, ki so upravičene do poklicnega napredovanja. Izvajalo se je več ukrepov, ki zagotavljajo enake možnosti za vse spole in številne druge dimenzije človekove identitete. Med temi ukrepi so vključujoči opisi delovnih mest, raznolike izbirne komisije, ciljno vzpostavljanje stikov s premalo zastopanimi talenti na posebnih zaposlitvenih sejmih,^[35] posebna štipendija za ženske in program usposabljanja za ženske na vodstvenih položajih. ECB poleg tega nudi tudi programe mentorstva z možnostjo osredotočanja na določeno dimenzijo raznolikosti, dela s fleksibilnim delovnim časom, dostopnosti in razumnih prilagoditev za sodelavce z drugačnimi sposobnostmi. Za nadaljnji razvoj in izvajanje teh ukrepov se ECB in njena kadrovska služba povezujeta z ambasadorji raznolikosti z različnih poslovnih področij in z mrežo raznolikosti, ki jo vodijo zaposleni. ECB bo še naprej izvajala svojo strategijo o raznolikosti spolov in pri tem celostno sprejemala raznolikost in vključenost. Namen tega je opolnomočiti vse zaposlene, da v celoti razvijejo svoj potencial.

Graf 1

Zaposleni in pripravniki po spolu

(odstotek vseh zaposlenih po plačnih razredih)

Kar zadeva poziv, da naj ECB redno pregleduje okvir poklicne etike, ECB potrjuje, da je to njena praksa. ECB opozarja, da se trenutno izvaja revizija okvira poklicne etike, potem ko so se smernice o poklicni etiki nadgradile za namene Eurosistema in EMN.^[36] Cilj revizije je uskladiti pravila ECB za zaposlene z najnovejšimi standardi ravnanja in integritete, kot so vključeni v zgoraj omenjene smernice. Ko bo sedanja revizija okvira poklicne etike za zaposlene v ECB zaključena, bo ECB o izidu obvestila Evropski parlament. ECB pojasnjuje, da za visoke uradnike v ECB od 1. januarja 2023 veljajo podrobneje opredeljena pravila o zasebnih finančnih transakcijah.^[37] Z novimi pravili se je precej izboljšala prejšnja ureditev, in sicer z dodatnimi zaščitnimi ukrepi in rednim spremljanjem skladnosti. Tako se zagotavlja, da bo ECB glede dobrega ravnanja in integritete ostala med vodilnimi institucijami v Evropi in na mednarodni ravni.

Kar zadeva poziv resolucije, da naj ECB svoj notranji okvir za prijavljanje nepravilnosti uskladi z direktivo EU o žvižgačih, ECB pojasnjuje, da je direktiva naslovljena na države članice EU in bi se morala uporabljati, kadar uradniki in drugi uslužbenci Unije prijavijo kršitve, ki nastanejo v delovnem okolju zunaj njihovega delovnega razmerja z institucijami, organi, uradi ali agencijami Unije.^[38] Kljub temu pa je, kot je že bilo navedeno,^[39] okvir ECB^[40] v celoti usklajen z načeli iz direktive. Okvir zagotavlja uporabniku prijazno orodje, ki omogoča anonimno prijavljanje kršitev, ter stroga pravila za zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi. Tekom leta 2023 – ko je orodje delovalo tretje polno leto – je bila z njim prijavljena več kot polovica primerov kršitev v ECB, večinoma anonimno.