Leto 2018 na kratko

Gospodarska rast v euroobmočju se je leta 2018 nadaljevala, vendar je gospodarstvo izgubljalo zagon. Rast se je upočasnila z 2,5% v letu 2017 na 1,8% v letu 2018, saj se je tekom leta pojavila vrsta zaviralnih dejavnikov. Precejšnja upočasnitev svetovne trgovinske menjave je skupaj s številnimi specifičnimi dejavniki v posameznih sektorjih in državah negativno vplivala na izvozni sektor in zlasti na predelovalne dejavnosti.

Domače gospodarstvo je ob podpori nadaljnjega okrevanja na trgu dela kljub temu ostalo razmeroma trdoživo. Zaposlenost se je od najnižje točke sredi leta 2013 povečala za 10 milijonov oseb, medtem ko se je stopnja brezposelnosti decembra znižala na 7,8%, kar je najnižja stopnja od oktobra 2008. Močna dinamika na trgu dela se je odrazila v vztrajni in široko osnovani rasti plač, ki je v zadnjem četrtletju dosegla 2,2%. Vse višja zaposlenost in plače so po drugi strani spodbujale zasebno potrošnjo.

Skupna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim letom zvišala in je leta 2018 v povprečju znašala 1,7%, vendar so k temu prispevale predvsem višje cene energentov. Merila osnovne inflacije so se med letom večinoma gibala okrog dosežene ravni. Vseeno so nam obeti glede domačega povpraševanja, trga dela in rasti plač vlivali zaupanje, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju še naprej približevala našemu cilju.

Tako je Svet ECB junija 2018 pričakoval, da se bo mesečna raven neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev po septembru 2018 zmanjšala na 15 milijard EUR in da se bodo neto nakupi decembra končali – če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete. Obenem je Svet ECB sporočil, da pričakuje, da bodo ključne obrestne mere ECB na enaki ravni ostale še vsaj čez poletje 2019,^[1] vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da gibanje inflacije ostane v skladu s pričakovanji o vzdržnem zviševanju.

Decembra je Svet ECB ponovno ocenil gospodarske obete in zaključil, da je junijska ocena v splošnem še vedno točna. Na podlagi te ocene je končal neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter potrdil razširjeno prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer. Obenem je potrdil, da je še vedno potrebna precej spodbujevalno naravnana denarna politika, ki bo podpirala nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov in gibanje skupne inflacije v srednjeročnem obdobju.

Spodbudo naj bi zagotavljala prihodnja usmeritev glede ključnih obrestnih mer ob podpori ponovnega investiranja zapadlih glavnic velike količine kupljenih vrednostnih papirjev v okviru omenjenega programa. Svet ECB je sporočil, da naj bi se ponovno investiranje nadaljevalo daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike.

Svet ECB je obenem potrdil, da je v vsakem primeru pripravljen, da po potrebi prilagodi kateregakoli od instrumentov in tako zagotovi, da se bo inflacija še naprej vzdržno gibala v smeri inflacijskega cilja.

K odpornosti finančnega sektorja so leta 2018 prispevali tudi nadaljnje domače okrevanje ter mikrobonitetni in makrobonitetni ukrepi. Agregatni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala je v pomembnih institucijah ob koncu tretjega četrtletja 2018 dosegel 14,2%. Stanje nedonosnih posojil se je v prvih treh četrtletjih 2018 zmanjšalo za 94 milijard EUR, skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah euroobmočja pa je znašal 4,2%, potem ko je bil leto prej 5,2-odstoten.

Prevzemanje tveganj v nekaterih segmentih finančnega in nepremičninskega trga je prispevalo k blagim znakom precenjenosti na določenih področjih, pri čemer so bile razlike med državami izrazite, medtem ko so se tveganja v nebančnem finančnem sektorju še naprej povečevala. V takšnem okolju so bili v državah euroobmočja izvedeni makrobonitetni ukrepi za zmanjšanje sistemskih tveganj: med letom 2018 je ECB ocenila 103 uradna obvestila o odločitvah v zvezi z makrobonitetno politiko, ki so jih sprejeli nacionalni organi.

ECB je še naprej spodbujala reformo referenčnih vrednosti v euroobmočju in je med letom 2018 razvijala novo referenčno obrestno mero denarnega trga. Junija 2018 je objavila metodologijo za eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), potem ko je v dveh javnih posvetovanjih prejela široko podporo. €STR temelji na povprečnem dnevnem obsegu transakcij v višini okrog 32 milijard EUR, ki jih izvaja približno 32 bank. Septembra 2018 je delovna skupina zasebnega sektorja o eurskih netveganih obrestnih merah priporočila €STR kot nadomestno obrestno mero za EONIA. €STR bo na voljo oktobra 2019, potem ko bo Eurosistem opravil temeljito interno testiranje.

Leto 2018 je zaznamoval tudi pomemben napredek pri plačilih v eurih. Eurosistem je novembra uvedel storitev poravnave takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), s katero lahko takojšnja plačila opravite noč in dan v manj kot desetih sekundah.

Decembrski Eurobarometer je pokazal, da se je podpora euru leta 2018 povzpela na 75%. ECB si je še naprej prizadevala vzpostaviti stik z državljani euroobmočja ter izboljšati demokratično odgovornost in transparentnost, zato je sodelovala z Evropskim parlamentom, razširila »dialog z mladimi« ter spodbujala uporabo spletnega mesta, družbenih omrežjih in centra za obiskovalce.

Če se ozremo na prihajajoče leto, je precejšnja spodbujevalna naravnanost denarne politike še vedno nujno potrebna za to, da zagotovimo nadaljnjo krepitev domačih cenovnih pritiskov v srednjeročnem obdobju. Zaradi vztrajne negotovosti, ki je povezana z geopolitičnimi dejavniki, grožnjo protekcionizma in ranljivostmi v nastajajočih tržnih gospodarstvih, bo izvajanje denarne politike v euroobmočju še vedno terjalo potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost.

Frankfurt na Majni, april 2019

Mario Draghi
Predsednik

Leto 2018 v številkah

1 Rast gospodarske aktivnosti je bila še naprej višja od potencialne, stroškovni pritiski pa so se krepili in širili

Gospodarska rast v euroobmočju se je po izjemno močni dinamiki v letu 2017 nadaljevala tudi v letu 2018, čeprav je bila zmernejša, saj je bilo zunanje povpraševanje šibkejše, rast pa so zavirali tudi nekateri dejavniki, specifični za posamezne države in sektorje. Hkrati so bila še vedno prisotna temeljna gonila domačega povpraševanja. Zasebno potrošnjo je podpiralo nadaljnje izboljševanje razmer na trgih dela, na podjetniške naložbe pa so še naprej spodbudno vplivali ugodni pogoji financiranja in izboljšane bilance. Nadaljnja konjunktura in pomanjkanje ustrezne delovne sile sta se odrazila tudi v nadaljnji krepitvi in širitvi stroškovnih pritiskov. Hkrati so bila merila osnovne inflacije še vedno pretežno umirjena. Vendar naj bi se, kar zadeva gibanja v prihodnosti, osnovna inflacija v srednjeročnem obdobju zviševala, k čemur bodo prispevali ukrepi denarne politike ECB, nadaljnja gospodarska rast in hitrejša rast plač.

1.1 Manj uravnotežena svetovna gospodarska rast

V prvih treh četrtletjih 2018 se je svetovna gospodarska rast še naprej vztrajno povečevala po 3,6-odstotni stopnji, ki je bila podobna kot v predhodnem letu in blizu dolgoročnega povprečja (glej graf 1). Vendar je glede na prejšnja leta rast gospodarske aktivnosti postala bolj neenakomerna in manj sinhronizirana med državami. Medtem ko je v ZDA ostala močna, je v več drugih gospodarstvih, vključno z Japonsko in nekaterimi nastajajočimi tržnimi gospodarstvi, zlasti Turčijo in Argentino, oslabela. Gospodarska aktivnost se je v drugi polovici leta upočasnila tudi na Kitajskem. Kar zadeva posamezne komponente, je rast industrijske proizvodnje in svetovne trgovinske menjave oslabela, medtem ko je rast zasebne potrošnje ostala močna.

Na začetku devetega zaporednega leta sedanje svetovne gospodarske rasti se je stopnja brezposelnosti v visoko razvitih gospodarstvih in nastajajočih tržnih gospodarstvih še naprej zniževala, v številnih državah pa je bila najnižja po kriznem obdobju. V nekaterih primerih, denimo v Združenem kraljestvu in na Japonskem, je bila celo najnižja do zdaj. V več visoko razvitih gospodarstvih so se delodajalci spopadali s pomanjkanjem delovne sile, zlasti specializiranih in visoko kvalificiranih delavcev.

Vse več je znakov, da se sedanje zmanjševanje neizkoriščenega potenciala v proizvodnih zmogljivostih in na trgu dela na svetovni ravni postopoma, čeprav le počasi, odraža v višji rasti plač in višji osnovni inflaciji. V državah OECD se je osnovna inflacija (brez hrane in energentov) v letu 2018 zvišala na 2,1%. Skupna inflacija se je zvišala precej bolj in je medletno dosegla 2,6%, čeprav se je v drugi polovici leta predvsem zaradi nižjih cen nafte umirila (glej graf 2).

Ob še vedno močnem svetovnem povpraševanju in omejenih zalogah so bila v letu 2018 gibanja na strani ponudbe eden od ključnih dejavnikov, ki so vplivali na cene nafte. Cene nafte so se v prvi polovici leta postopno zvišale z okrog 67 USD na 79 USD za sod, potem ko je 22 proizvajalk članic in nečlanic OPEC v večjem obsegu od pričakovanega izpolnilo dogovor o zmanjšanju proizvodnje. Cene nafte so se do zgodnje jeseni gibale med 70 USD in 86 USD za sod, nato pa so se do konca leta znižale na okrog 52 USD za sod. Dvig cen nafte na rekordnih 86 USD za sod do začetka oktobra je bil povezan z bojaznijo, da se bo iranski izvoz nafte močno zmanjšal, potem ko so ZDA ponovno uvedle sankcije proti tej državi. Kljub vsemu so se cene nafte do konca decembra precej umirile zaradi slabših obetov glede povpraševanja in zaskrbljenosti, da bo prišlo do presežne ponudbe, saj so ZDA, nekatere članice OPEC in Rusija povečale svojo proizvodnjo. Poleg tega je bilo pri sankcijah, uvedenih proti Iranu, nekaj izjem. Medtem so se cene drugih primarnih surovin (izražene v ameriških dolarjih) v letu 2018 na splošno znižale.^[2] Cene hrane in kovin so v prvi polovici leta 2018 ostale približno stabilne. V drugi polovici leta so se cene hrane znižale ob obsežni svetovni ponudbi ter zaskrbljenosti glede ameriških carin in tveganj, da bi prizadete države sprejele povračilne ukrepe. Od poletja so se zaradi manjšega povpraševanja iz Kitajske in zaskrbljenosti glede stopnjevanja trgovinskih napetosti znižale tudi cene kovin.

Nominalni efektivni tečaj eura je od začetka leta 2018 apreciiral (glej graf 3). Kar zadeva gibanje dvostranskih deviznih tečajev, je euro depreciiral v razmerju do drugih glavnih valut, še posebej izrazito do ameriškega dolarja, japonskega jena in švicarskega franka, čeprav v razmerju do slednjega manj. Hkrati se je precej okrepil v razmerju do večine valut nastajajočih tržnih gospodarstev, zlasti do kitajskega renminbija, zaradi domačih zaviralnih dejavnikov pa tudi do turške lire in argentinskega pesa.

Čeprav je bila svetovna gospodarska rast še naprej močna, so bili zaradi tveganj in negotovosti gospodarski obeti vse slabši. Potem ko je ameriška vlada sprejela ukrepe, trgovinske partnerice ZDA pa so se nanje odzvale s protiukrepi, se je pojavila trgovinska negotovost. To je doseglo vrh, ko je ameriška vlada poleti dvakrat objavila, da bo uvedla carine na kitajski izvoz blaga v vrednosti 250 milijard USD, Kitajska pa je napovedala povračilne ukrepe proti izvozu blaga iz ZDA v vrednosti 110 milijard USD. Poleg tega je na trgovinske obete negativno vplivala tudi negotovost glede brexita. Čeprav naj bi neposredne posledice omenjenih carin na svetovni ravni ostale omejene, lahko takšne protekcionistične grožnje spodkopljejo zaupanje, prekinejo globalne vrednostne verige in negativno vplivajo na naložbe, zato pomenijo tveganje, da se bodo svetovni gospodarski obeti poslabšali. Do konca leta so se že pojavili znaki, da je trgovinska negotovost začela vplivati na poslovanje. Če se bodo trgovinski spori še zaostrili, bi se lahko svetovna gospodarska rast močno zmanjšala.

1.2 Gospodarska rast se je umirila, vendar je bila še vedno skladna s sedanjo konjunkturo

Po izjemno močni dinamiki rasti v letu 2017 se je realna rast BDP v euroobmočju leta 2018 umirila na 1,8% (glej graf 4). Čeprav je bila upočasnitev rasti predvsem posledica upada svetovne trgovinske menjave, so k temu prispevali tudi drugi dejavniki bolj prehodne narave. V prvi polovici leta 2018 so na gospodarsko aktivnost v več državah vplivale motnje zaradi vremenskih razmer in stavke, zlasti v prevoznem sektorju. V drugi polovici leta in zlasti v tretjem četrtletju je bila precej motena avtomobilska proizvodnja zaradi uvedbe globalno usklajenega testnega postopka za lahka vozila 1. septembra. Poleg tega je k upadu rasti verjetno dodatno prispevala tudi večja politična negotovost, zlasti glede možnosti krepitve protekcionizma.

Obenem je bil temeljni zagon rasti še naprej močan, k čemur so prispevali stabilen trg dela ter vztrajna rast dohodka in dobička. Prelitje negativnih posledic šibkega zunanjega povpraševanja in povečane negotovosti glede te komponente na domače povpraševanje je za zdaj omejeno.

Zasebna potrošnja se je v euroobmočju leta 2018 krepila s povprečno medletno stopnjo rasti okrog 1,3%, k čemur so prispevali višji dohodki od dela in ugodni pogoji financiranja. Hkrati postopno naraščanje cen nafte od sredine leta 2017 ni močno vplivalo na rast realnega razpoložljivega dohodka. Z nadaljevanjem gospodarske rasti je prispevek davkov in transferjev v letu 2018 postal nekoliko bolj negativen. V dobrih časih avtomatični fiskalni stabilizatorji ponavadi zaviralno vplivajo na rast realnega razpoložljivega dohodka.

V letu 2018 so podjetniške naložbe v euroobmočju še naprej spodbujali rast domačega povpraševanja, ugodni pogoji financiranja in dobičkonosnost podjetij. Naložbe so se povečale tudi v sektorjih, ki se spopadajo z omejenimi zmogljivostmi, na primer v prevoznem sektorju. Vendar pa sta na naložbeno aktivnost podjetij, zlasti tistih, ki so bolj izpostavljena zunanjemu okolju, vplivala manj dinamično zunanje okolje in večja svetovna negotovost, zlasti glede trgovinske politike. V prihodnje se bo rast podjetniških naložb verjetno umirila zaradi manj ugodnega zunanjega okolja in zmernejšega končnega povpraševanja ter pričakovanega postopnega zaostrovanja pogojev financiranja.

Vzporedno z okrevanjem stanovanjskega trga v euroobmočju so se še naprej povečevale tudi stanovanjske in nestanovanjske naložbe v gradbeništvu, čeprav z nizke ravni. Razlog za okrevanje stanovanjskega trga je bilo povečanje domačega povpraševanja, ki so ga spodbujali rast realnega dohodka, okolje nizkih obrestnih mer in ugodni posojilni pogoji. Kljub temu je videti, da so ozka grla na trgu dela med letom 2018 omejevala rast gradbeništva.

V letu 2018 je bil prispevek zunanjega sektorja h gospodarskim rezultatom euroobmočja še posebno skromen, vsekakor pa precej manjši kot v letu 2017. Upadanje tujega povpraševanja, predvsem iz Azije in zlasti po proizvodih za investicije, kar je bilo posledica večje negotovosti in okrepljenih trgovinskih napetosti, je slabilo izvoz euroobmočja v to regijo in zaviralo prispevek skupne neto trgovinske menjave k BDP. Spremembe v mednarodnem okolju so najbolj negativno vplivale na izvoz v Združeno kraljestvo in na Kitajsko, medtem ko so izvoz v ZDA spodbujale, verjetno zaradi pričakovanja, da bi ameriška vlada utegnila uveljaviti carine tudi na uvoz iz EU. Rast trgovinske menjave znotraj euroobmočja je ob podpori pozitivnih gospodarskih gibanj sprva ostala vztrajna. V drugi polovici leta 2018 pa se je precej umirila, saj so trgovinska negotovost in novi emisijski standardi za vozila zavrli menjavo s proizvodi za investicije in avtomobili. Zaradi pretekle apreciacije deviznega tečaja eura so se verjetno pojavili tudi nekateri zaviralni dejavniki.

Gospodarska aktivnost se je tudi v letu 2018 povečevala v praktično vseh gospodarskih sektorjih (glej graf 5). Skupna bruto dodana vrednost se je povečala še za okrog 2%, kar je sicer nekoliko manj kot v prejšnjem letu, a skoraj toliko kot v letih 2015 in 2016. Dodana vrednosti v industriji (brez gradbeništva) in dodana vrednost v storitvenem sektorju sta se v letu 2018 povečali za okrog 2%. Hkrati se je dodana vrednost v gradbenem sektorju, kjer je sicer še vedno pod predkrizno ravnjo, še naprej povečevala, tako da je bila višja za okrog 4%. To znova potrjuje, da gradbeni sektor po dolgotrajnem obdobju krčenja ali počasne rasti, ki se je začelo po izbruhu finančne krize leta 2008, vse bolj okreva.

Razmere na trgu dela v euroobmočju so se še naprej izboljševale, starostna sestava zaposlenosti pa se je spremenila

Trgi dela v euroobmočju so v letu 2018 še naprej okrevali (glej graf 6). Stopnja brezposelnosti se je v letu 2018 še naprej zniževala in je decembra znašala 7,8%, kar je najmanj od oktobra 2008. Zmanjševanje brezposelnosti, ki se je začelo v drugi polovici leta 2013, je zajelo oba spola in vse starostne skupine, čeprav se stopnja brezposelnosti med državami euroobmočja še vedno precej razlikuje. Do zadnjega četrtletja je bilo število zaposlenih v euroobmočju za 1,3% višje kot v istem obdobju leta 2017 in za 6,7% višje od zadnje najnižje točke v drugem četrtletju 2013. V celotnem obdobju okrevanja se je število zaposlenih povečalo za okrog 10 milijonov, zaradi česar je zaposlenost presegla najvišjo predkrizno raven, doseženo v prvem četrtletju 2008. Ob nadaljnjem povečevanju ponudbe delovne sile se je zaposlenost med okrevanjem zvišala v vseh državah in sektorjih.

Podrobnejša analiza sestave rasti zaposlenosti med okrevanjem razkriva, da so največji delež rasti predstavljali starejši prebivalci.^[3] K približno trem četrtinam skupne rasti zaposlenosti so namreč prispevale osebe v starosti od 55 do 74 let. Vse večja zaposlenost starejšega prebivalstva med okrevanjem je predvsem posledica zviševanja stopnje aktivnosti v tej skupini. Domnevati je mogoče, da k temu večinoma prispevajo pretekle pokojninske reforme in naraščanje stopnje izobrazbe starejših. Precejšnje povečanje deleža starejših delavcev v delovno aktivnem prebivalstvu bi lahko povzročilo daljnosežne spremembe v gospodarstvu, in sicer prek vpliva na vzorce potrošnje, varčevanja in naložb ter na gibanje plač in produktivnosti.^[4] Med okrevanjem so k približno tretjini rasti skupne zaposlenosti prispevale zaposlitve s krajšim delovnim časom, kar je tesno povezano z dolgoročnejšimi trendi povečevanja ponudbe ženske in starejše delovne sile ter nadaljnjega povečevanja koncentracije rasti zaposlenosti v storitvenem sektorju.^[5] V prihodnjem obdobju je mogoče pričakovati, da bo pomanjkanje delavcev v nekaterih državah in sektorjih prispevalo k umiritvi teh trendov.

Javnofinančni primanjkljaj se še naprej zmanjšuje, toda neenako razporejena tveganja ostajajo

Javnofinančni primanjkljaj v euroobmočju se je leta 2018 še naprej zmanjševal in dosegel 0,6% BDP, tj. raven, ki je bila od začetka ekonomske in monetarne unije (EMU) leta 1999 zelo poredko dosežena (glej graf 7). Podobno kot v zadnjih nekaj letih je bilo zmanjševanje skupnega primanjkljaja večinoma posledica ugodnih cikličnih gibanj v kombinaciji z zniževanjem obrestnih stroškov, saj se je drag zapadli dolg še naprej nadomeščal z novim dolgom, izdanim po nižjih obrestnih merah. V letu 2018 je bila naravnanost fiskalne politike^[6] v euroobmočju približno nevtralna, čeprav so agregatni podatki za euroobmočje prikrivali precejšnje razlike med državami, pri čemer so veliki nepričakovani prihodki v nekaterih državah skupno odtehtali prociklično popuščanje javnofinančne politike v ranljivih državah.

Ob naraščanju gospodarske aktivnosti je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja prispevalo k zmanjšanju deleža bruto javnega dolga v BDP s 86,6% leta 2017 na 84,8% leta 2018. Čeprav naj bi se delež dolga po napovedih zmanjševal tudi v prihodnjih letih, je treba upoštevati, da je še vedno precej večji kot ob začetku EMU. Visoka raven dolga pomeni ranljivost, še zlasti v državah, ki se spopadajo z nizko potencialno rastjo gospodarske aktivnosti in se soočajo z vse večjimi demografskimi izzivi (glej okvir 1). Te države bi imele ob poslabšanju gospodarske aktivnosti ali zvišanju obrestnih stroškov omejen manevrski prostor, da fiskalno politiko ustrezno prilagodijo. Ranljivim državam se zato priporoča, da zdaj, ko gospodarske razmere to omogočajo, oblikujejo javnofinančne rezerve.

Glede na omenjeno je skrb zbujajoče, da je izpolnjevanje zavez iz Pakta za stabilnost in rast najslabše ravno v državah, ki so ob šokih najranljivejše. Po projekcijah Evropske komisije namreč večina držav, ki še niso dosegle zdravega proračunskega stanja, v letu 2018 ni uresničila svojih zavez iz pakta. Med sedmimi državami v euroobmočju, za katere je Komisija ocenila, da leta 2018 tvegajo odstopanje od preventivnega dela pakta, so štiri – Belgija, Francija, Italija in Portugalska – ki imajo delež javnega dolga nad 90% BDP. Poleg tega naj bi Španija, ki je bila leta 2018 edina država v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, sicer dosegla rok za odpravo primanjkljaja, določen v postopku (tj. leto 2018), vendar uresničitev cilja prikriva visok in čedalje večji strukturni primanjkljaj, kar je v nasprotju s priporočenim izboljšanjem. Poleg tega je iz ocene Evropske komisije razvidno, da namerava glede na osnutke proračunskih načrtov za leto 2019 zaveze iz pakta izpolniti le deset držav. Še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da večine držav z visoko stopnjo zadolženosti ni v tej skupini.

Reformni zagon v euroobmočju je še vedno šibak

Priporočila posameznim državam so razmeram prilagojena priporočila glede ekonomskih politik o tem, kako povečati gospodarsko rast in odpornost ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Priporočila posameznim državam skupaj potrdijo države članice in Evropski svet. Evropska komisija je podobno kot lani zaključila, da je veliki večini (več kot 90%) reformnih priporočil posameznim državam euroobmočja iz leta 2017 sledil samo »določen« ali »omejen« napredek pri njihovem izvajanju, medtem ko nobeno priporočilo ni bilo izvedeno v celoti (glej graf 8).^[9]

Dobro načrtovane strukturne reforme bi lahko državljanom v euroobmočju prek močnejše in bolj vključujoče rasti zaposlenosti in dohodkov prinesle precejšnje koristi. Nedavna analiza, ki jo je opravil Eurosistem, je pokazala, da obstajajo velike priložnosti za reforme, s katerimi se hkrati povečajo odpornost, dolgoročna rast in socialna pravičnost.^[10] Dober primer so reforme, ki se lotevajo problema iskanja rent, zlasti reforme, ki povečujejo konkurenco na trgu proizvodov in kakovost javnih institucij. Podobno se s politikami, ki spodbujajo izobraževanje in vseživljenjsko učenje, ne izboljšujejo le obeti za dolgoročno rast gospodarstva, temveč tudi zaposlitvene priložnosti za ranljive družbene skupine.

1.3 Inflacija na poti zviševanja

Povprečna skupna inflacija v euroobmočju, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je od leta 2017 do leta 2018 povečala z 1,5% na 1,7%. Zvišanje je bilo predvsem posledica večjega prispevka cen energentov, v manjši meri pa tudi cen hrane. Nasprotno je prispevek osnovne inflacije, tj. HICP brez energentov in hrane, ostal večinoma nespremenjen. To merilo inflacije je bilo še vedno nizko in se je med letom v bistvu gibalo okrog 1-odstotne ravni (glej graf 9).

Na dinamiko skupne inflacije so med letom močno vplivala gibanja cen energentov. Zaradi zvišanja cen surove nafte se je rast cen energentov med aprilom in julijem močno povečala, medletna stopnja rasti pa je nato ostala visoka (v oktobru 2018 je dosegla najvišjo skoraj 11-odstotno raven). Prispevek rasti cen energentov k skupni inflaciji se je tako z 0,2 odstotne točke v prvem četrtletju 2018 povečal na 0,9 oziroma 0,8 odstotne točke v zadnjih dveh četrtletjih 2018. K takšni medletni dinamiki so prispevala tudi gibanja cen nepredelane hrane, in sicer zaradi izrazitega vremensko pogojenega zvišanja medletne stopnje rasti cen sadja in zelenjave v poletnih mesecih, ki pa se je v zadnjih mesecih leta izničilo. Zaradi tega se je prispevek nepredelane hrane k skupni inflaciji z nič v prvem četrtletju 2018 povečal na več kot 0,2 odstotne točke v septembru 2018, nato pa se je v zadnjem četrtletju 2018 nekoliko zmanjšal.

Inflacija brez energentov in hrane se od leta 2017 ni spremenila, med letom 2018 pa se je tako kot druga merila osnovne inflacije večinoma gibala okrog dosežene ravni.^[11] Če izključimo tudi volatilnejše komponente, povezane z oblačili in potovanji, se je to merilo osnovne inflacije povečalo.

Precej umirjena gibanja inflacije brez energentov in hrane so bila zabeležena v obeh glavnih komponentah, tj. v skupini industrijskega blaga razen energentov in v skupini storitev. Rast cen industrijskega blaga razen energentov je bila nekoliko volatilna in se je do septembra 2018 zviševala, nato pa se je nekoliko znižala in je bila v letu 2018 tako kot v letu 2017 0,4-odstotna. Če pogledamo kazalnike cenovnih pritiskov v različnih fazah cenovne verige, sta se med letom 2018 zvišali medletna stopnja rasti proizvajalčevih cen v domači prodaji neživilskih proizvodov za široko porabo in medletna stopnja rasti uvoznih cen neživilskih proizvodov za široko porabo. Kar zadeva uvozne cene, je bilo zvišanje medletne stopnje rasti predvsem posledica vse manjšega učinka apreciacije eura iz leta 2017, medtem ko je bilo v primeru proizvajalčevih cen verjetno posledica rasti lastnih stroškov in obsega prodaje v trgovini na drobno. Rast cen storitev je ostala v letu 2018 večinoma nespremenjena na ravni 1,3% in je bila še vedno precej pod dolgoročnim povprečjem. V zadnjem četrtletju 2018 se je medletna stopnja rasti cen storitev sicer zmerno povečala, vendar predvsem zaradi baznega učinka precej šibkega gibanja cen storitev v istih mesecih leta 2017. Gledano v celoti se rast cen storitev, pri katerih stroški dela predstavljajo velik del, še ni odzvala na zvišanje rasti plač.

Domači stroškovni pritiski, merjeni z rastjo deflatorja BDP, se v prvih treh četrtletjih 2018 niso spreminjali in so bili rahlo večji kot v drugi polovici leta 2017 (glej graf 10). Medletna stopnja rasti sredstev za zaposlene na zaposlenega, ki je sredi leta 2016 dosegla najnižjo točko, se je v letu 2018 še naprej zviševala in je v tretjem četrtletju znašala 2,5%, tako da je bila višja od zgodovinskega povprečja (od leta 1999), ki znaša 2,1%. Na splošno so na zvišanje rasti plač vplivali izboljšane razmere na trgu dela (glej razdelek 1.2 zgoraj) in slabitev dejavnikov, ki so v preteklosti prispevali k zaviranju rasti plač, na primer nizka pretekla inflacija, katere vpliv se kaže prek formalnih in neformalnih sistemov indeksacije, ter reforme na trgu dela, ki so jih nekatere države izvedle med finančno krizo. V okolju zmerno ugodnega povpraševanja se je višja rast plač odrazila v višji rasti stroškov dela na enoto proizvoda, vendar je ta vpliv na domače stroškovne pritiske ublažilo gibanje dobička (merjen kot bruto poslovni presežek), ki je v zadnjih četrtletjih oslabel, k čemur je deloma negativno prispevalo poslabšanje pogojev menjave zaradi višjih cen nafte.^[12]

Dolgoročnejša inflacijska pričakovanja so bila v letu 2018 nekoliko večja kot v letu 2017. Inflacijska pričakovanja čez pet let so na podlagi ankete ECB o napovedih drugih strokovnjakov več četrtletij zapored ostala nespremenjena na ravni 1,9%, pri čemer so bila še vedno rahlo večja kot v letu 2017. Tržna merila dolgoročnejših inflacijskih pričakovanj, kot je denimo obrestna mera v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let, so bila nekoliko volatilna in so se proti koncu leta znižala, vendar so glede na leto 2017 v povprečju ostala približno nespremenjena.

1.4 Ugodni pogoji financiranja so spodbujali rast kreditov in denarja

Leta 2018 je na gibanja na finančni trgih v euroobmočju vplivala negotovost glede svetovnih gospodarskih obetov in obetov v euroobmočju v kombinaciji s politično ustvarjeno klimo nenaklonjenosti tveganim naložbam – zlasti v povezavi z brexitom, trgovinskim protekcionizmom in negotovostjo glede usmeritve italijanske vlade na področju javnofinančne politike. Obrestne mere denarnega trga in donosnost dolgoročnejših obveznic so bile še vedno zelo nizke, k čemur so deloma prispevali nadaljnji ukrepi spodbujevalno naravnane denarne politike, ki jih izvaja ECB. Pogoji financiranja so spodbudno vplivali na podjetniške naložbe, premoženje gospodinjstev pa je spodbujalo zasebno potrošnjo. Rast denarja se je zmanjšala, medtem ko se je rast kreditov zasebnemu sektorju še povečala.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju je leta 2018 ostala približno nespremenjena, čeprav se je proti koncu leta rahlo povečala (glej graf 11). To je bilo predvsem posledica prelitja posledic postopnega opuščanja spodbujevalno naravnane denarne politike v ZDA in povečanja razmikov v donosnosti italijanskih obveznic, kar pa je zaenkrat le omejeno negativno vplivalo na druge trge državnih obveznic v euroobmočju. Povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, je 31. decembra 2018 znašala 1,01%, kar je večinoma nespremenjeno v primerjavi s povprečno ravnjo iz leta 2017. Razmik v donosnosti 10-letnih obveznic držav euroobmočja glede na donosnost 10-letnih nemških državnih obveznic se je ob prevladujoči negotovosti glede fiskalne politike zmerno povečal.

Tečaji delnic v euroobmočju so se leta 2018 ob povečanih svetovnih napetostih, italijanski politični negotovosti in postopni normalizaciji spodbujevalno naravnane denarne politike precej znižali (glej graf 12). Tako se je širši indeks tečajev delnic nefinančnih družb v euroobmočju med letom znižal za 12,6%, indeks tečajev bančnih delnic v euroobmočju pa je upadel za 33,3%. Tečaji delnic nefinančnih družb v ZDA so bili odpornejši kot tečaji delnic nefinančnih družb v euroobmočju zaradi močnega makroekonomskega zagona, ki je bil delno povezan s procikličnimi fiskalnimi spodbujevalnimi ukrepi.

Na splošno so pogoji financiranja za nefinančne družbe v letu 2018 še naprej spodbudno vplivali na podjetniške naložbe, čeprav so se tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe nekoliko zmanjšali (glej graf 13). Zmanjšanje je bilo predvsem posledica umiritve »drugih« virov financiranja (vključno z medpodjetniškimi posojili in komercialnimi krediti). Obenem so neto izdajanje delnic, ki kotirajo na borzi, delnic, ki ne kotirajo na borzi, in drugega lastniškega kapitala zavirali posebni dejavniki in razmeroma visoki stroški lastniškega financiranja. Kljub postopnemu povečanju razmikov v donosnosti podjetniških obveznic med letom 2018 je izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev še naprej spodbujal program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, uveden junija 2016 (glej okvir 3). Poleg tega se je medletna stopnja rasti bančnih posojil nefinančnim družbam v letu 2018 dodatno zvišala. K okrevanju rasti posojil je prispevalo precejšnje znižanje bančnih posojilnih obrestnih mer v euroobmočju od sredine leta 2014 (glej razdelek 2.1), pri čemer so se te zniževale tudi v letu 2018. To je bilo v nezanemarljivi meri posledica nestandardnih ukrepov denarne politike ECB, ki so prispevali k splošnemu izboljšanju ponudbe bančnih posojil in povpraševanja po njih. Poleg tega so banke dosegle napredek tudi na področju konsolidacije svojih bilanc, čeprav je bil obseg nedonosnih posojil v nekaterih državah še naprej velik.

Kar zadeva gospodinjstva, se je njihovo neto premoženje v prvih treh četrtletjih 2018 povečalo in tako spodbujalo zasebno potrošnjo. Zaradi vztrajnega naraščanja cen nepremičnin se je močno povečala vrednost nepremičnin v imetju gospodinjstev. Hkrati se je zaradi padca delniških tečajev zmanjšala vrednost imetij finančnega premoženja v sektorju gospodinjstev. Čeprav je medletna stopnja rasti bančnih stanovanjskih posojil gospodinjstvom ostala zmerna glede na pretekla obdobja, je bilo odobravanje posojil precejšnje.^[13] Bruto zadolženost gospodinjstev, merjena kot odstotek nominalnega bruto razpoložljivega dohodka, je bila precej večja od povprečja pred krizo.

Na splošno se je pri rasti posojil zasebnemu sektorju nadaljeval trend postopnega naraščanja, ki traja od začetka leta 2014. Medletna stopnja rasti posojil denarnih finančnih institucij (DFI) zasebnemu sektorju (prilagojena za prodajo in listinjenje posojil ter navidezno združevanje denarnih sredstev) se je decembra 2018 zvišala na 3,4%, v primerjavi z 2,9% decembra 2017 (glej graf 14). S tem se je utrdila vloga rasti kreditiranja kot pomembnega gonila rasti širokega denarja (glej modri del stolpcev v grafu 15), ki pa se je kljub temu umirila v primerjavi z vztrajno dinamiko rasti po stopnji okrog 5% od sredine leta 2015 (glej graf 14). Medletna stopnja rasti agregata M3 je decembra 2018 znašala 4,1%, v primerjavi s 4,6% ob koncu leta 2017. Zaradi zmanjšanja neto nakupov vrednostnih papirjev s strani Eurosistema (z 80 milijard EUR na 60 milijard EUR aprila 2017, na 30 milijard EUR januarja 2018, na 15 milijard EUR oktobra 2018 in nato na nič ob koncu decembra 2018) je bil pozitivni vpliv programa nakupa vrednostnih papirjev na rast agregata M3 manjši (glej rdeči del stolpcev v grafu 15). Hkrati so neto prodaje državnih obveznic s strani DFI euroobmočja brez Eurosistema zavirale rast agregata M3 (glej svetlozeleni del stolpcev v grafu 15). Kljub povečanju razlike v obrestnih merah glede na finančno premoženje zunaj euroobmočja je prispevek neto tuje aktive v oktobru 2018 postal neto pozitiven (glej rumeni del stolpcev v grafu 15).

Ob nizkih oportunitetnih stroških imetja likvidnih vlog v okolju zelo nizkih obrestnih mer in položne krivulje donosnosti so rast denarnega agregata M3 še naprej spodbujale najlikvidnejše komponente. Rast agregata M1, na katero je ugodno vplivala visoka rast vlog čez noč v imetju gospodinjstev in nefinančnih družb, se je prav tako zmanjšala ter je v decembru 2018 znašala 6,6%, v primerjavi z 8,7% v decembru 2017.

2 Denarna politika: potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost ostajajo ključnega pomena

Obseg mesečnih neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev se je celo leto 2018 postopoma zmanjševal zaradi znatnega napredka pri vzdržnem zviševanju inflacije ob močnem gospodarstvu euroobmočja in dobro zasidranih inflacijskih pričakovanjih, nato pa so se neto nakupi ob koncu leta končali. Vseeno je denarna politika ostala potrpežljiva, preudarna in vztrajna ter je bila še naprej zelo spodbujevalno naravnana, saj je morala še naprej zagotavljati nadaljnje približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Spodbujevalna naravnanost je izhajala iz preostalih neto nakupov vrednostnih papirjev, iz velikega obsega kupljenih vrednostnih papirjev in ponovnega investiranja zapadlih glavnic ter iz prihodnje usmeritve denarne politike glede ključnih obrestnih mer ECB, ki so ostale na zgodovinsko nizki ravni. Ob koncu leta 2018 so vrednostni papirji v imetju za namene denarne politike predstavljali 72% bilance stanja Eurosistema. Bilanca stanja je dosegla doslej največji obseg (4,7 bilijona EUR). Tveganja, povezana z veliko bilanco stanja, so se še naprej zmanjševala s pomočjo okvira ECB za upravljanje tveganj.

2.1 Postopno prenehanje izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev ob ohranjanju precejšnje spodbujevalne naravnanosti

Gospodarstvo euroobmočja je do konca leta 2017 beležilo vse močnejšo in široko osnovano rast. K rasti je prispevalo zunanje povpraševanje, konjunkturo pa je spodbujalo tudi vse večje domače povpraševanje ob podpori povečane zaposlenosti, naraščanja premoženja gospodinjstev in dobičkonosnosti podjetij ter ob zelo ugodnih pogojih financiranja. Temeljni cenovni pritiski so ostali umirjeni, vendar se je z vztrajnim zmanjševanjem neizkoriščenega gospodarskega potenciala krepilo zaupanje v vzdržno zviševanje inflacije. Na tej podlagi je Svet ECB oktobra 2017 napovedal, da namerava od začetka leta 2018 zmanjšati mesečni obseg nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev.

Tako se je mesečna raven neto nakupov vrednostnih papirjev od januarja 2018 zmanjšala s 60 milijard EUR na 30 milijard EUR. Svet ECB je predvideval, da bo nova mesečna raven veljala do konca septembra 2018 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler ne zabeleži vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju.

Obenem so gospodarski obeti in gibanje inflacije ostali pogojeni z nadaljnjo podporo s strani denarne politike Sveta ECB. Spodbujevalna naravnanost denarne politike je izhajala iz nadaljnjih neto nakupov vrednostnih papirjev. Poleg tega so obrestne mere za operacije glavnega refinanciranja, odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita ostale nespremenjene na ravni 0,00%, 0,25% oziroma −0,40% (glej graf 16). Spodbujevalno denarno politiko je dodatno podpirala prihodnja usmeritev glede obrestnih mer: ključne obrestne mere naj bi ostale na sedanji ravni daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev. Poleg tega je imel Svet ECB namen, da ponovno investira glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, in sicer daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, dokler bo potrebno.

Domače povpraševanje je kljub določenemu umirjanju zelo visoke rasti iz leta 2017 zaradi šibkejšega izvoznega povpraševanja ostalo solidno ter je podpiralo široko osnovano rast gospodarstva v euroobmočju v prvi polovici leta 2018. Medtem ko so v ospredje prihajala tveganja povečane volatilnosti na finančnih trgih in negotovost v zvezi z globalnimi dejavniki, so ostala tveganja, ki spremljajo gospodarske obete v euroobmočju, približno uravnotežena.

Domače cenovne pritiske so nadalje spodbujali visoka raven izkoriščenosti zmogljivosti, pomanjkanje ustrezne delovne sile in vse višja rast plač. Merila osnovne inflacije so ostala pretežno umirjena, vseeno pa so se povzpela z nizkih ravni v prejšnjih obdobjih. Makroekonomske projekcije strokovnjakov Eurosistema iz junija 2018 so bile skladne s postopnim približevanjem inflacije ravni pod 2%, vendar blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Obenem se je negotovost, ki spremlja inflacijske obete, precej zmanjšala, tveganje deflacije pa je izginilo.

Svet ECB je na junijski seji o denarni politiki ocenil, da je bil dosežen znaten napredek pri vzdržnem zviševanju inflacije. Močno gospodarstvo euroobmočja je bilo ob trdno zasidranih inflacijskih pričakovanjih razlog za zaupanje, da se bo inflacija še naprej vzdržno približevala ciljni ravni, in sicer tudi po postopnem prenehanju izvajanja neto nakupov vrednostnih papirjev.

Ob tem je Svet ECB na junijski seji sklenil potrditi, da bo Eurosistem še naprej izvajal neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, in sicer na mesečni ravni 30 milijard EUR do konca septembra 2018. Predvideno je bilo, da se bodo po septembru 2018 neto nakupi vrednostnih papirjev zmanjšali na 15 milijard EUR na mesec v obdobju od oktobra do decembra, če bodo novi podatki potrdili srednjeročne inflacijske obete. Po decembru pa naj bi se neto nakupi vrednostnih papirjev končali.

Obenem so zaradi prisotnih negotovosti ostali potrpežljivost, preudarnost in vztrajnost ključnega pomena, saj so bili temeljni cenovni pritiski še vedno odvisni od precejšnje stopnje spodbujevalne naravnanosti denarne politike. Zato je bila zagotovljena kredibilna in učinkovita prihodnja usmeritev o uporabi preostalih instrumentov denarne politike kot način, da se dodatno podpre vzdržno približevanje inflacije inflacijskemu cilju ECB:

• Svet ECB je razširil prihodnjo usmeritev glede gibanja obrestnih mer denarne politike: predvideno je bilo, da bodo ključne obrestne mere ostale na sedanji ravni še vsaj čez poletje 2019, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se zagotovi nadaljnje vzdržno približevanje inflacije na raven pod 2%, a blizu te meje, v srednjeročnem obdobju. Z omembo eksplicitnega datuma in od razmer odvisne prihodnje usmeritve je bila zagotovljena večja jasnost glede prihodnjega gibanja obrestnih mer denarne politike, s čimer so bila pričakovanja o ključnih obrestnih merah trdneje zasidrana in so tako prispevala k finančnim razmeram, ki spodbujajo nadaljnje približevanje inflacije inflacijskemu cilju. Od razmer odvisna prihodnja usmeritev, ki prvi dvig obrestnih mer denarne politike eksplicitno povezuje z vzdržnim zviševanjem inflacije, je bila skladna s strategijo denarne politike, ki je usmerjena v prihodnost in se osredotoča na srednjeročno obdobje, kar je utrdilo kredibilno zavezo Sveta ECB k cilju cenovne stabilnosti. Obenem se je z razširjeno prihodnjo usmeritvijo glede obrestnih mer ohranjala ustrezna fleksibilnost denarne politike.
• Poleg tega je bila ponovno potrjena prihodnja usmeritev glede ponovnega investiranja glavnic zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Obdobje ponovnega investiranja naj bi se nadaljevalo še daljše obdobje po zaključku neto nakupov vrednostnih papirjev, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike.

Zaradi še vedno prisotnih negotovosti in zelo postopnega zviševanja osnovne inflacije je morala denarna politika ostati potrpežljiva, preudarna in vztrajna. Tudi če bi se neto tokovi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev končali, bi morala denarna politika ostati zelo spodbujevalno naravnana. Poleg tega se je z junijskim sklepom začel obrat od neto nakupov vrednostnih papirjev k obrestnim meram denarne politike in k prihodnji usmeritvi glede njihovega verjetnega gibanja v prihodnosti kot načina, da se določa naravnanost denarne politike. Gledano v celoti je moralo biti obveščanje previdno uravnoteženo med pričakovanjem, da se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev končali do konca leta 2018, ter poudarjanjem nadaljnje zaveze, da se bo spodbujevalna naravnanost ohranjala tako dolgo, kot bo potrebno.

Celo jesen so bili novi podatki slabši od pričakovanih, kar je bilo posledica šibkejšega zunanjega povpraševanja ter tudi nekaterih dejavnikov, značilnih za posamezne države in sektorje. Medtem ko je bilo verjetno, da se bodo nekateri od teh dejavnikov iztekli, pa so drugi nakazovali umirjanje zagona rasti. Obenem je močno domače povpraševanje še naprej spodbujalo rast gospodarstva v euroobmočju ter postopno naraščanje inflacijskih pritiskov. Zaradi velike izkoriščenosti zmogljivosti in presežnega povpraševanja na trgu dela so se domači stroškovni pritiski še naprej krepili in širili, kar je potiskalo rast plač navzgor. Na splošno so bila tveganja, ki spremljajo gospodarske obete, ocenjena kot približno uravnotežena. Vseeno se je ravnotežje tveganj nagibalo navzdol zaradi geopolitičnih dejavnikov, grožnje protekcionizma, ranljivosti v nastajajočih tržnih gospodarstvih in volatilnosti na finančnih trgih. Ti dejavniki so med poletjem postajali vse pomembnejši in ostali v ospredju tudi proti koncu leta.

Svet ECB je decembra na podlagi najnovejših informacij ponovno ocenil gospodarske obete ter zaključil, da splošna ocena v glavnem potrjuje junijske obete. Osnovni zagon domačega povpraševanja je še naprej utrjeval prepričanje, da se vzdržno približevanje inflacije ciljni ravni ECB nadaljuje in naj bi se nadaljevalo tudi potem, ko se bodo neto nakupi vrednostnih papirjev končali. Svet ECB je na tej podlagi sklenil, da je decembra 2018 ustrezno končati neto nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, kot je bilo sprva predvideno. Obenem je bila za nadaljnje približevanje inflacije ciljni ravni še vedno potrebna potrpežljiva, preudarna in vztrajna denarna politika, zato je bila prihodnja usmeritev glede ponovnega investiranja razširjena. Tako je Svet ECB sklenil, da bo glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investiral, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začel dvigovati ključne obrestne mere ECB, vsekakor pa tako dolgo, kot bo potrebno, da se vzdržujejo ugodne likvidnostne razmere in velika stopnja spodbujevalne naravnanosti denarne politike. S tem ko je Svet povezal obdobje ponovnega investiranja z dvigom obrestnih mer je potrdil, da bodo ključne obrestne mere ECB in prihodnja usmeritev o njihovem verjetnem gibanju v prihodnosti ostale glavno orodje za prilagajanje naravnanosti denarne politike v prihodnje. Potrebno spodbujevalno naravnanost naj bi zagotavljala prihodnja usmeritev glede obrestnih mer ob podpori ponovnega investiranja velike količine kupljenih vrednostnih papirjev, tako da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju vzdržno približevala ravni pod 2%, vendar blizu te meje.

Ukrepi denarne politike so še naprej zagotavljali zelo ugodne pogoje financiranja in podporo gospodarski rasti

Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev je potekalo nemoteno, in sicer tako v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja kot tudi v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, ki obsegajo program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretji program nakupa kritih obveznic. Mesečni obseg neto nakupov je bil v povprečju skladen s ciljnim mesečnim zneskom, ki ga je določil Svet ECB, tj. 30 milijard EUR na mesec od januarja do septembra in 15 milijard EUR na mesec od oktobra do decembra (glej graf 17). Obseg neto nakupov je bil avgusta pod ciljnim mesečnim zneskom zaradi sezonskih nihanj tržne likvidnosti, vendar je to odtehtal rahlo večji obseg nakupov v preostanku leta. Na ravni posameznih držav so unovčenja dolžniških vrednostnih papirjev v različnih programskih portfeljih povzročila občutno nihanje bruto mesečnih nakupov. Na splošno neto mesečni nakupi, gledano relativno, niso veliko odstopali od ciljne ravni. Stanje imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je bilo ob koncu leta približno skladno s predvideno razporeditvijo po državah, ki temelji na kapitalskem ključu. Izvajanje omenjenega programa ni negativno vplivalo na likvidnostne razmere na trgu državnih obveznic v euroobmočju (glej okvir 2). Ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (glej razdelek 2.2) so prispevale k ugodnim pogojem financiranja in tako podpirale nadaljnje zviševanje inflacije v smeri cilja.

Spodbujevalno naravnana denarna politika in krepitev bančnih bilanc sta še naprej prispevala k nizkim stroškom financiranja za banke. Kljub večjim razlikam med stroški financiranja po državah euroobmočja v drugi polovici leta 2018 so bili ti stroški še vedno precej pod ravnijo, preden je ECB junija 2014 sprejela ukrepe za sprostitev kreditnih razmer (glej graf 18). Banke so svoje zelo ugodne pogoje financiranja prenašale v širše gospodarstvo, saj so bili pogoji kreditiranja za podjetja in gospodinjstva še naprej privlačni povsod v euroobmočju. Obrestne mere bank za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom so bile še naprej blizu najnižjih vrednosti. Od začetka junija 2014 do decembra 2018 so se znižale za približno 130 oziroma 110 bazičnih točk, kar je precej več, kot so se spremenile tržne referenčne obrestne mere (glej graf 19).

Zelo ugodni so ostali tudi stroški tržnega financiranja za nefinančne družbe, in sicer zahvaljujoč manjšim pribitkom, ki so bili posledica neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja (glej okvir 3). Vseeno so se pribitki na obveznice nefinančnih družb naložbenega razreda med letom 2018 postopoma in vztrajno povečevali z nizkih ravni v pokriznem obdobju, in sicer zaradi vse večje negotovosti, ki je spremljala gospodarske obete v euroobmočju in na svetovni ravni.

Na kreditne tokove zasebnemu sektorju so še naprej pozitivno vplivali zelo ugodni pogoji financiranja. Rast bančnih posojil nefinančnim družbam in gospodinjstvom je še naprej sledila trendu postopnega naraščanja, ki se je začel na začetku leta 2014 (glej razdelek 1.4). Neto izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev s strani nefinančnih družb je še naprej spodbujal program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, kljub temu da se je v primerjavi z lanskim letom izdajanje nekoliko umirilo (glej okvir 3). Po statističnih podatkih ECB o izdajanju vrednostnih papirjev^[18] so neto nove izdaje v eurih v prvih enajstih mesecih leta 2018 znašale 56 milijard EUR (91 milijard EUR v istem obdobju leta 2017). Neto nove izdaje v drugih valutah so v prvih enajstih mesecih leta 2018 znašale −3 milijarde EUR (−7 milijard EUR v istem obdobju leta 2017), kar je skladno s tem, da je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja spodbudil nefinančne družbe v euroobmočju, da nov dolg izdajo v eurih ter odplačajo dolg v drugih valutah.

Banke so še naprej poročale o ublažitvi kreditnih standardov in splošnih pogojev za nova posojila, k čemur so prispevali ukrepi denarne politike ECB. Po anketi o bančnih posojilih v euroobmočju je program nakupa vrednostnih papirjev še naprej spodbujal ublažitev splošnih pogojev bank za nova posojila podjetjem in gospodinjstvom. Poleg tega so ukrepi denarne politike ECB pozitivno vplivali tudi na obseg odobrenih bančnih posojil. Povpraševanje po kreditih so še naprej spodbujale nizke obrestne mere in sedanja gospodarska rast (glej razdelek 1.4). Po najnovejši anketi o dostopu podjetij do financiranja (SAFE)^[19] so se razpoložljivost in pogoji zunanjega financiranja za mala in srednje velika podjetja (MSP) v letu 2018 dodatno izboljšali, k čemur so prispevali precejšnja spodbujevalna naravnanost denarne politike in izboljšani pogoji financiranja za MSP (glej okvir 3).

K izboljšanju gospodarskih rezultatov v euroobmočju je znatno prispevala zelo spodbujevalno naravnana denarna politika, uvedena z letom 2014, kar je spodbujalo približevanje inflacije inflacijskemu cilju Sveta ECB. Zasebno potrošnjo sta spodbujala nadaljnja rast zaposlenosti, ki je po drugi strani deloma odraz preteklih reform na trgu dela, in naraščanje premoženja gospodinjstev. Podjetniške investicije pa so spodbujali ugodni pogoji financiranja, vse večja dobičkonosnost podjetij in solidno povpraševanje. Stanovanjske investicije so ostale močne. Če upoštevamo vse ukrepe denarne politike, sprejete od sredine leta 2014, skupni učinek na realno rast BDP v euroobmočju in na inflacijo v euroobmočju med letoma 2016 in 2020 po ocenah kumulativno znaša – v obeh primerih – okoli 1,9 odstotne točke.^[25]

2.2 Dinamika Eurosistemove bilance stanja proti koncu neto nakupov vrednostnih papirjev

Eurosistem je od začetka svetovne finančne krize v letih 2007–2008 sprejel celo vrsto standardnih in tudi nestandardnih ukrepov denarne politike, katerih neposreden učinek se je sčasoma odrazil tudi na velikosti in sestavi Eurosistemove bilance stanja. Med nestandardnimi ukrepi so bili zavarovane operacije posojanja za zagotavljanje financiranja nasprotnim strankam z originalno zapadlostjo do štirih let ter nakupi vrednostnih papirjev, ki so jih izdali zasebni in javni subjekti (v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev), njihov namen pa je bil izboljšati transmisijo denarne politike in ublažiti pogoje financiranja v euroobmočju. Med letom 2018 se je Eurosistemova bilanca stanja zaradi omenjenih nestandardnih ukrepov še naprej povečevala, tako da je do konca leta 2018 dosegla doslej največji obseg, tj. 4,7 bilijona EUR, kar je 0,2 bilijona EUR več kot ob koncu leta 2017.

Program nakupa vrednostnih papirjev je leta 2018 privedel do nadaljnjega povečanja bilance stanja Eurosistema, čeprav v nekoliko manjši meri kot v prejšnjih letih, saj so se mesečni neto nakupi zmanjšali (glej razdelek 2.1). Ob koncu leta 2018 so postavke, povezane z denarno politiko, na strani sredstev znašale 3,4 bilijona EUR oziroma 72% skupnih sredstev v Eurosistemovi bilanci stanja, kar pomeni zvišanje s 70% ob koncu leta 2017. Sredstva, povezana z denarno politiko, zajemajo posojila kreditnim institucijam v euroobmočju, ki so predstavljala 16% skupnih sredstev (17% ob koncu leta 2017), in vrednostne papirje, kupljene za namene denarne politike, ki so predstavljali okoli 56% skupnih sredstev (53% ob koncu leta 2017) (glej graf 20). Druga finančna sredstva v bilanci stanja so obsegala predvsem: (i) tujo valuto in zlato v imetju Eurosistema; (ii) portfelje v eurih, ki niso povezani z denarno politiko; (iii) izredno likvidnostno pomoč, ki jo nekatere nacionalne centralne banke Eurosistema zagotavljajo solventnim finančnim institucijam v začasnih likvidnostnih težavah. Za druga finančna sredstva veljajo Eurosistemove interne zahteve glede poročanja in omejitve, ki izhajajo predvsem iz prepovedi denarnega financiranja, ter zahteve, da ne smejo posegati v denarno politiko, kar določajo razna pravna besedila.^[26]

Na strani obveznosti je imela nadaljnja spodbujevalno naravnana denarna politika leta 2018 največji vpliv na rezervna imetja nasprotnih strank in na njihovo uporabo odprte ponudbe mejnega depozita. Ti postavki sta ostali približno nespremenjeni na ravni 2 bilijona EUR ter sta predstavljali 39% vseh obveznosti ob koncu leta 2018 (42% ob koncu leta 2017). Obseg bankovcev v obtoku se je povečal v skladu z zgodovinskim trendom rasti, vendar je relativno ostal nespremenjen v primerjavi z letom 2017 in je predstavljal 26% vseh obveznosti. Druge obveznosti, vključno s kapitalom in računi prevrednotenja, so predstavljale 34%, kar je več kot ob koncu leta 2017, ko so znašale 32%, in so se absolutno povečale za 0,2 bilijona EUR (glej graf 20).

Povprečna zapadlost portfelja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev ter porazdelitev po sredstvih in jurisdikcijah

Mesečna raven neto nakupov vrednostnih papirjev se je z januarjem 2018 zmanjšala na 30 milijard EUR in z oktobrom 2018 na 15 milijard EUR. Imetja v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev^[27] so ob koncu leta znašala 2,6 bilijona EUR.^[28]

Program nakupa listinjenih vrednostnih papirjev je ob koncu leta predstavljal 1% (28 milijard EUR), tretji program nakupa kritih obveznic 10% (262 milijard EUR) in program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 7% (178 milijard EUR) skupnih imetij v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev. Kar zadeva programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja, je k rasti imetij v celotnemu programu nakupa vrednostnih papirjev v letu 2018 največ prispeval program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, v okviru katerega so neto nakupi znašali 48 milijard EUR. Nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se izvajajo na podlagi referenčne vrednosti, ki sorazmerno odraža vse primerne izdaje. To pomeni, da se utež za vsako od jurisdikcij izdaje, vključenih v referenčno vrednost, določi na podlagi tržne kapitalizacije.

Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je predstavljal največji delež celotnega programa nakupa vrednostnih papirjev in je leta 2018 znašal 2,1 bilijona EUR oziroma 82% skupnih imetij vrednostnih papirjev v okviru programa (83% ob koncu leta 2017). V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se nakupi razporejajo po jurisdikcijah v skladu s kapitalskim ključem ECB. ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja imajo znotraj posameznih razporeditev možnost izbirati med nakupi državnih vrednostnih papirjev centralne, regionalne in lokalne ravni, med vrednostnimi papirji, ki so jih izdale določene agencije, ustanovljene v zadevnih jurisdikcijah, in po potrebi med vrednostnimi papirji, ki so jih izdale nadnacionalne institucije. Tehtana povprečna zapadlost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je konec leta 2018 znašala 7,4 leta, kar je nekoliko manj kot konec leta 2017, ko je znašala 7,7 leta, pri čemer so bile med jurisdikcijami določene razlike.^[29]

Eurosistem ponovno investira glavnico vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ob njihovem dospetju. Ponovno investiranje v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja je v letu 2018 znašalo 30,9 milijarde EUR, ponovno investiranje v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja pa je znašalo 116,7 milijarde EUR.^[30] Vrednostni papirji, kupljeni v okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in zasebnega sektorja, so bili še naprej na voljo za posojanje,^[31] s čimer naj bi podprli likvidnost trgov obveznic in repo pogodb.^[32]

Gibanja Eurosistemovih operacij refinanciranja

Stanje Eurosistemovih operacij refinanciranja se je od konca leta 2017 zmanjšalo za 30,6 milijarde EUR in je ob koncu leta 2018 znašalo 733,4 milijarde EUR. To je mogoče pripisati predvsem prostovoljnim odplačilom v višini 4,5 milijarde EUR in zapadlim zneskom v višini 8,9 milijarde EUR iz prve serije ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja ter prostovoljnim odplačilom v višini 17,8 milijarde EUR iz druge serije ciljno usmerjenih operacij. Tehtana povprečna zapadlost nedospelih Eurosistemovih operacij refinanciranja se je znižala s približno 2,7 leta ob koncu leta 2017 na približno 1,8 leta ob koncu leta 2018. Tehtana povprečna obrestna mera v drugi seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je znašala −0,3650% (zaokroženo).

2.3 Z okvirom upravljanja tveganj v zvezi s programom nakupa vrednostnih papirjev se zmanjšujejo finančna tveganja in podpira cilj denarne politike

Z vidika denarne politike nakupe vrednostnih papirjev usmerjajo tri glavna načela. Prvič, nakupi vrednostnih papirjev naj bi bili učinkovito orodje pri doseganju poglavitnega cilja ECB, tj. pri ohranjanju cenovne stabilnosti. Drugič, nakupi vrednostnih papirjev naj bili sorazmerni s cilji denarne politike, medtem ko naj bi se izogibali izkrivljanju trga. Tretjič, če je za izpolnitev ciljev denarne politike na voljo več možnosti, naj bi bila izbrana možnost učinkovita tako z operativnega vidika kot tudi z vidika tveganj. V takšnem kontekstu si Eurosistemova funkcija upravljanja tveganj prizadeva doseči učinkovitost na področju tveganj: uresničiti cilje denarne politike z najmanjšo ravnijo tveganja za Eurosistem.^[33]

Vsi instrumenti denarne politike, vključno z dokončnimi nakupi vrednostnih papirjev, sami po sebi prinašajo tveganja, ki jih upravlja in obvladuje Eurosistem. Med tveganja sodijo kreditno, tržno, likvidnostno, operativno in pravno tveganje. Dokončni nakupi vrednostnih papirjev terjajo poseben okvir upravljanja tveganj, s katerim se omejujejo finančna tveganja, ki so odvisna od specifičnih ciljev denarne politike ter od značilnosti in profila tveganosti vpletenega finančnega premoženja. Okvir sestavljajo kriteriji primernosti, ocena kreditnega tveganja in postopki skrbnega pregleda, vrednotenje, referenčne vrednosti in omejitve. Okvir za obvladovanje tveganj ne služi samo zmanjševanju finančnih tveganj, ampak prispeva tudi k uspešnemu doseganju ciljev denarne politike z diverzificiranim tržno nevtralnim razporejanjem nakupov vrednostnih papirjev. V nadaljevanju je opisan okvir upravljanja tveganj, ki ureja izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev. V tabeli 1 so povzeti glavni elementi okvira. Okvir upravljanja tveganj se bo še naprej uporabljal v celotnem obdobju ponovnega investiranja oziroma tako dolgo, dokler bodo imetja iz programa nakupa vrednostnih papirjev evidentirana v bilanci stanja Eurosistema.

Zahteve glede primernosti pri dokončnih nakupih vrednostnih papirjev

Za dokončne nakupe je primerno samo tržno finančno premoženje, ki se sprejema kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah. Kriteriji primernosti premoženja, ki se uporablja kot zavarovanje v Eurosistemovih kreditnih operacijah, so določeni v splošnem okviru o instrumentih denarne politike. Primerno finančno premoženje mora med drugim izpolnjevati kriterije, ki veljajo za stopnjo kreditne kvalitete 3 na Eurosistemovi harmonizirani lestvici bonitetnih ocen, tj. imeti mora vsaj eno bonitetno oceno^[34] zunanje bonitetne institucije, ki je sprejemljiva v bonitetnem okviru Eurosistema. Poleg tega mora biti finančno premoženje denominirano v eurih ter izdano in poravnano v euroobmočju. V primeru listinjenih vrednostnih papirjev morajo biti dolžniki, do katerih so terjatve v kritnem skladu, večinoma locirani v euroobmočju.

Pri finančnem premoženju, ki ga je izdala ali zanj jamči centralna država, je mogoče opustiti stopnjo kreditne kvalitete 3 kot najnižji prag, če zadevna jurisdikcija izvaja program EU/MDS in izpolnjuje pogoje programa, kot je sklenil Svet ECB. Finančno premoženje, ki je primerno za nakup zaradi opustitve najnižjega praga kreditne kvalitete, mora izpolnjevati dodatne zahteve. Nakupi na primer niso dovoljeni med preverjanjem izvajanja omenjenega programa in se lahko nadaljujejo samo, če je izid preverjanja pozitiven. V okviru programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev in tretjega programa nakupa kritih obveznic mora imeti takšno finančno premoženje najvišjo dosegljivo bonitetno oceno v jurisdikciji ter izpolnjevati druge zahteve, s katerimi se zmanjšuje povečano tveganje.

Poleg zgoraj opisanih kriterijev primernosti se uporabljajo tudi specifični kriteriji primernosti, ki so odvisni od programa. V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in podjetniškega sektorja veljajo omejitve glede najkrajše in najdaljše zapadlosti.^[35] V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup niso primerni vrednostni papirji, ki so jih izdale kreditne institucije ali izdajatelj, katerega nadrejena družba je kreditna institucija. Poleg tega so v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja in tretjega programa nakupa kritih obveznic iz nakupov izključeni vrednostni papirji, ki so jih izdali subjekti za prenehanje in družbe za upravljanje. V okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic morajo biti vrednostni papirji primerni kot zavarovanje v kreditnih operacijah Eurosistema, poleg tega pa morajo izpolnjevati tudi pogoje, da so sprejemljivi kot zavarovanje v lastni uporabi, tj. kreditna institucija izdajateljica jih lahko uporabi kot svoje zavarovanje.^[36] Poleg tega od 1. januarja 2019 za nakup niso primerne krite obveznice s pogojno možnostjo izplačila iz kritnega premoženja. Obenem nakupi vrednostnih papirjev ne smejo zaobiti pravil, ki prepovedujejo denarno financiranje javnih organov, kot je določeno v členu 123(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Ocena kreditnega tveganja in skrbni pregled

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja Eurosistem stalno izvaja ustrezno ocenjevanje kreditnega tveganja in postopke skrbnega pregleda na celotnem kupnem fondu. Vzdržuje se okvir spremljanja, v katerem se uporabljajo določeni kazalniki tveganja. Omenjeno ocenjevanje in postopki sledijo načelu sorazmernosti, pri čemer je bolj tvegano finančno premoženje podvrženo bolj poglobljeni analizi. Uporabljajo se lahko tudi dodatni ukrepi upravljanja tveganj, če je to potrebno (odvisno tudi od načela sorazmernosti), zlasti omejitve ali prekinitve nakupov ter v izjemnih primerih tudi prodaja finančnega premoženja, kar pa mora od primera do primera oceniti Svet ECB.

Okvir vrednotenja

Z okvirom vrednotenja se pri programu nakupa vrednostnih papirjev zagotavlja, da so nakupi opravljeni po tržnih cenah, s čimer se zmanjšuje izkrivljanje trga in omogoča lažje doseganje učinkovitosti na področju tveganj. V okviru se upoštevajo razpoložljive tržne cene, kakovost takšnih cen in poštene vrednosti. Izvaja se tudi ex post preverjanje cen, da bi se ocenilo, ali so transakcijske cene, po katerih so nakupi opravljeni, odraz tržnih cen v času transakcije.

V okviru programov nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja so nakupi instrumentov z negativno donosnostjo dovoljeni, če je donosnost nad obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita. Nakupi instrumentov z donosnostjo pod omenjeno obrestno mero so dovoljeni samo v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja in samo, če je to potrebno.^[37]

Referenčne vrednosti

Z referenčnimi vrednostmi se zagotavlja oblikovanje razpršenega portfelja in zmanjšujejo tveganja. Referenčne vrednosti za programe nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja temeljijo na tržni kapitalizaciji celotnega kupnega fonda, tj. na nominalnem znesku primernega finančnega premoženja, ki izpolnjuje pogoje glede tveganja. V primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja nakupe usmerja ključ ECB za vpis kapitala, ki določa razporejanje nakupov po državah.

Omejitve

Za program nakupa vrednostnih papirjev je vzpostavljen okvir omejitev. Pri umerjanju omejitev deleža v izdaji in omejitev izpostavljenosti do izdajatelja^[38] se upoštevajo operativni in pravni vidiki ter vidiki, povezani z denarno politiko in upravljanjem tveganj. Omejitve so natančneje umerjene glede na razred finančnega premoženja, pri čemer se razlikuje med vrednostnimi papirji javnega in zasebnega sektorja.

V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja se omejitve deleža v izdaji in omejitve izpostavljenosti do izdajatelja uporabljajo za to, da se zaščiti delovanje trga in oblikovanje cen, da se omeji koncentracija tveganj ter da Eurosistem ne postane dominanten kreditodajalec državam v euroobmočju. Omejitev deleža v izdaji v okviru omenjenega programa je določena na ravni 33% celotnega obsega izdaje, pri čemer se od primera do primera preverja, da Eurosistem ne bi pridobil manjšine, ki bi lahko blokirala klavzulo o skupnem ukrepanju.^[39] Sicer pa omejitev deleža v izdaji znaša 25%. Omejitev izpostavljenosti do izdajatelja je določena na ravni 33% celotnega obsega primernega finančnega premoženja, ki ga je izdala zadevna javna institucija.

Pri programih nakupa vrednostnih papirjev zasebnega sektorja je omejitev deleža v izdaji določena na višji 70-odstotni ravni.^[40] V okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se v posebnih primerih uporablja manjša omejitev deleža v izdaji, na primer pri vrednostnih papirjih, ki so jih izdala javna podjetja, saj se ti obravnavajo enako kot v primeru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja. Poleg omejitev deleža v izdaji se v okviru tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja uporabljajo tudi omejitve izpostavljenosti do izdajatelja. Zlasti pri programu nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja so omejitve izpostavljenosti do izdajatelja določene na podlagi referenčne razporeditve, ki je povezana s tržno kapitalizacijo skupine izdajatelja, s čimer se zagotavlja diverzificirano razporejanje nakupov. Poleg tega se lahko uporabljajo nižje omejitve, če je to potrebno na podlagi rezultatov ocene kreditnega tveganja in postopkov skrbnega pregleda, kot je pojasnjeno zgoraj.

3 Finančni sektor v euroobmočju: povečevanje odpornosti bank v okolju tveganj

Tveganja, s katerimi se sooča finančni sektor v euroobmočju, so tekom leta 2018 postala zahtevnejša. Po eni strani je okolje finančne stabilnosti podpiralo več dejavnikov, vključno z gospodarsko rastjo in vse večjo odpornostjo bančnega sektorja. Po drugi strani pa so v letu 2018 na okolje finančne stabilnosti negativno vplivala vse večja navzdol usmerjena tveganja za rast, zlasti zaradi vse večjega trgovinskega protekcionizma, ter vse večja politična negotovost in negotovost v zvezi z ekonomskimi politikami. Zaradi velikega prevzemanja tveganj na finančnih in nepremičninskih trgih so se še naprej kopičile ranljivosti v zvezi s ceno premoženja, tveganja pa so se še naprej kopičila v čedalje večjem nebančnem finančnem sektorju. V takem okolju so države euroobmočja ob posvetovanju z ECB izvedle več makrobonitetnih ukrepov za zmanjševanje sistemskih tveganj in krepitev odpornosti. Poleg tega je bančni nadzor v ECB sprejel mikrobonitetne ukrepe in je še naprej prispeval k stabilnemu evropskemu bančnemu sektorju ter k enakim pogojem delovanja za vse banke v euroobmočju. Deset let po izbruhu svetovne finančne krize so glavne regulativne reforme, ki prispevajo k vzpostavitvi odpornejšega finančnega sektorja, skoraj končane. A čeprav je bil dosežen precejšen napredek, je vseeno treba storiti še več. V zvezi s tem je ECB v letu 2018 še naprej prispevala k razpravi o dokončanju bančne unije in unije kapitalskih trgov ter poudarjala, da je pomembno razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju.

3.1 Okolje finančne stabilnosti v letu 2018

Okolje finančne stabilnosti je v letu 2018 postalo zahtevnejše, kar se je odražalo v kazalnikih sistemskega stresa (glej graf 21). Analiza za leto 2018 je pokazala, da so finančno stabilnost podpirala nekatera gibanja, vključno z nadaljevanjem gospodarske rasti (glej poglavje 1) in večjo odpornostjo bank. Vendar pa je veliko prevzemanje tveganj v nekaterih segmentih finančnih trgov prispevalo k nizkim globalnim premijam za tveganja. Zaradi naraščanja protekcionizma in ponovnega stresa v nastajajočih tržnih gospodarstvih so nastala obdobja velike volatilnosti. V Evropski uniji sta vse večja negotovost v zvezi z brexitom in stres na trgih italijanskih obveznic prispevala k večji politični negotovosti in negotovosti v zvezi z ekonomskimi politikami.

V takem okolju so bila v polletnem pregledu finančne stabilnosti, ki ga objavlja ECB, ugotovljena in obravnavana štiri ključna tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju v obdobju dveh let.

Možnost nebrzdanega zvišanja globalnih premij za tveganja predstavlja prvo ključno tveganje za finančno stabilnost v prihodnjih letih. Glavni sprožilni dejavniki, ki bi lahko povzročili nebrzdano zvišanje premij za tveganja, so povezani tako z domačimi kot tudi z zunanjimi dejavniki. Med njimi so nebrzdani odzivi trgov na politično negotovost ali negotovost v zvezi z ekonomskimi politikami, nadaljnji stres v nastajajočih tržnih gospodarstvih, ki bi se lahko prelil v visoko razvita gospodarstva, in oster preobrat v makrofinančnih obetih za ZDA. Ob visokem vrednotenju cen premoženja in visoki korelaciji med globalnimi cenami finančnega premoženja se lahko poveča morebitna krepitev globalnih premij za tveganja.

Drugo ključno tveganje je bilo povezano z zaskrbljenostjo glede vzdržnosti dolga. Kazalniki stresa na trgih državnih obveznic v euroobmočju so se sredi leta 2018 nekoliko okrepili zaradi političnega dogajanja v Italiji. Vseeno je bilo povečanje razmeroma umirjeno, kar nakazuje, da se je stres le v omejen obsegu prelil v druge države euroobmočja. Zadolženost v državah euroobmočja je ostala visoka, obenem pa se je v zadnjih letih delež javnega dolga še naprej povečeval v več visoko zadolženih državah. Zadolženost zasebnega sektorja v nekaterih državah je prav tako ostala visoka tako glede na preteklo dinamiko kot tudi mednarodne standarde in je presegla mejne vrednosti, ki so običajno povezane s prezadolženostjo, čeprav so na dinamiko dolga še naprej ugodno vplivali močan ciklični zagon gospodarstva euroobmočja in zelo ugodni pogoji financiranja.

Med letom 2018 se je krepil zagon na nepremičninskih trgih v euroobmočju. Močno gibanje cen stanovanj se je še naprej odražalo v blagih znakih precenjenosti na trgih stanovanjskih nepremičnin v euroobmočju kot celoti, pri čemer so bile razlike med državami izrazite. Na trgih poslovnih nepremičnin je v zadnjih letih zvišanje cen precej preseglo rast najemnin. Zato donosnost prvovrstnih poslovnih nepremičnin upada in je dosegla novo najnižjo raven v sedanjem ciklu. Znižanje donosnosti je lahko pokazatelj morebitne precenjenosti cen na trgih poslovnih nepremičnin. Vendar pa je treba tudi omeniti, da je mogoče opaziti začetne znake zrelejše faze cikla.

Tretje ključno tveganje je bilo povezano z nizko dobičkonosnostjo bank v euroobmočju in z morebitno omejeno zmogljivostjo finančnega posredništva v bankah. Dobičkonosnost bank v euroobmočju se je stabilizirala, pri čemer je skupna donosnost lastniškega kapitala v tretjem četrtletju 2018 znašala 6,9%. Solventnost bank je ostala dokaj stabilna, pri čemer je skupni količnik navadnega lastniškega temeljnega kapitala pomembnih institucij v euroobmočju na koncu tretjega četrtletja 2018 znašal 14,2%, v primerjavi s 14,3% leto prej.

Tečaji delnic bank v euroobmočju so leta 2018 padli za okrog 30%, in sicer zaradi večje politične negotovosti in zaskrbljenosti glede zunanjih obetov. Upad tečajev delnic je prispeval k nižjim količnikom vrednotenja, pri čemer je agregatno razmerje med tržno in knjigovodsko vrednostjo za največje banke, ki kotirajo na borzi, konec leta 2018 znašalo 0,6.

Vztrajno zmanjševanje obsega nedonosnih posojil v bankah euroobmočja se je nadaljevalo. Obseg nedonosnih posojil se je v prvih treh četrtletjih leta zmanjšal za 94 milijard EUR, skupni delež nedonosnih posojil v pomembnih institucijah euroobmočja pa je znašal 4,2%, potem ko je pred enim letom znašal 5,2%. Proces zmanjševanja obsega nedonosnih posojil se je v večini držav z visokim deležem nedonosnih posojil bodisi pospešil bodisi hitro nadaljeval. Iz podrobne razčlenitve sprememb deleža nedonosnih posojil v tem obdobju je razvidno, da je bilo zmanjšanje deleža nedonosnih posojil večinoma povezano z ozdravitvami, likvidacijami in odpisi. Obenem je k zmanjšanju nedonosnih posojil precej prispeval tudi aktivnejši sekundarni trg oslabljenih finančnih sredstev. Med državami je bila prodaja nedonosnih posojil še naprej največja v Italiji in Španiji. Kljub povečanju transakcij pa je na sekundarnih trgih nedonosnih posojil likvidnost še naprej prizadeta zaradi več vrst pomanjkljivosti trga. Platforme za transakcije z nedonosnimi posojili so lahko v pomoč pri odpravljanju pomanjkljivosti trga, ker nudijo večjo transparentnost na trgih nedonosnih posojil, spodbujajo udeležbo več vlagateljev in odpravljajo težave v zvezi z usklajevanjem.^[41]

Četrto ključno tveganje je bilo povezano z morebitno nezadostno likvidnostjo v sektorju investicijskih skladov. V zadnjih desetih letih se je bilančna vsota v sektorju investicijskih skladov v euroobmočju več kot podvojila, in sicer s 5,7 bilijona EUR konec leta 2008 na 13,8 bilijona EUR v juniju 2018. Sektor investicijskih skladov zdaj predstavlja skoraj 20% vsega finančnega premoženja v imetju finančnega sektorja euroobmočja. Tvegano finančno premoženje v imetju investicijskih skladov je leta 2018 še naprej naraščalo. Obenem so se zmanjšale njihove denarne rezerve, zato se je ranljivost sektorja za morebitne šoke na svetovnih finančnih trgih povečala. Če bi torej vlagatelji želeli unovčiti večje naložbe, bi skladi morali likvidirati razmeroma velike dele svojih portfeljev, zaradi česar bi se lahko znižale tržne cene. Čeprav obstoječa pravila v EU zagotavljajo zanesljiv okvir za zaščito vlagateljev in zmanjšanje specifičnih ranljivosti v skladih, pa zaskrbljenost narašča zaradi cikličnih tveganj, povezanih s povečanim prevzemanjem likvidnostnih tveganj in vse močnejšo prisotnostjo sektorja kot celote na trgih.

Gledano v celoti so ta štiri tveganja očitno prepletena in bi se lahko medsebojno krepila, če bi se uresničila.

3.2 Makrobonitetna funkcija ECB

S pojavom sistemskih tveganj v finančnem sistemu se spoprijemajo makrobonitetne politike, Evropski centralni banki pa je bila na tem področju dodeljena pomembna vloga in posebna pooblastila (glej uredbo o EMN). Tako je ECB dobila nalogo, da oceni makrobonitetne ukrepe, ki jih določa zakonodaja EU in so jih sprejeli nacionalni organi v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru, obenem pa ima ECB tudi pooblastila, da takšne nacionalne ukrepe v bančnem sektorju nadgradi. Kot odziv na tveganja, s katerimi se je euroobmočje soočalo v letu 2018, so nacionalni organi ob posvetovanju z ECB izvedli več makrobonitetnih ukrepov za zmanjševanje sistemskih tveganj in krepitev odpornosti proti njim, ki hkrati tudi zagotavljajo, da so realnemu gospodarstvu še naprej na voljo učinkovite finančne storitve.^[42]

Nadaljnja makrobonitetna prizadevanja za ohranjanje finančne stabilnosti

V letu 2018 je ECB nadaljevala obsežna prizadevanja na področju makrobonitetne politike in tako pomembno prispevala k ohranjanju finančne stabilnosti. ECB je poleg znatnih prizadevanj na analitičnem področju zagotovila tudi platformo za redno skupno ocenjevanje tveganj in usklajevanje politik med ECB in nacionalnimi organi v euroobmočju. Med ECB in nacionalnimi organi so potekale tudi obširne in odprte razprave o uporabi makrobonitetnih instrumentov ter o razvoju metod za ocenjevanje različnih vrst sistemskih tveganj. S temi prizadevanji so se še dodatno izboljšali procesi in metode ocenjevanja sistemskih tveganj ter ustreznosti ukrepov makrobonitetne politike v euroobmočju.

ECB je še naprej izboljševala obveščanje o temah v zvezi z makrobonitetno politiko in tako povečevala poučenost javnosti, saj je bilo tekoče delo in razmišljanje ECB na tem področju bolj transparentno. Poleg govorov, sporočil za javnost in drugih publikacij, kot so na primer občasni zvezki, je ECB še naprej objavljala polletni Makrobonitetni bilten, ki je pomembno komunikacijsko orodje za pojasnjevanje okvira makrobonitetne politike in postopkov odločanja v ECB ter tudi analitičnega napredka in ocen na tem področju. ECB je na svojem spletnem mestu še naprej objavljala tudi pregled trenutno veljavnih makrobonitetnih ukrepov v državah, ki sodelujejo v bančnem nadzoru.

Odločitve o makrobonitetni politiki v letu 2018

ECB je leta 2018 v skladu z zakonskim pooblastilom ocenjevala obvestila nacionalnih organov iz euroobmočja. Ocenila je 103 odločitve o makrobonitetni politiki v zvezi z instrumenti, ki so obravnavali ciklična in strukturna sistemska tveganja, in drugimi instrumenti, določenimi v členu 458 uredbe o kapitalskih zahtevah (CRR). Večina obvestil se je nanašala na določanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov ali na ugotavljanje globalnih in drugih sistemsko pomembnih kreditnih institucij ter na umerjanje njihovih kapitalskih blažilnikov. Svet ECB ni ugovarjal nobeni od odločitev o makrobonitetni politiki, ki so jih nacionalni organi priglasili v letu 2018.

Vseh 19 držav euroobmočja četrtletno oceni ciklična sistemska tveganja, nato pa to oceno uporabi kot vhodni podatek pri določitvi ravni proticikličnega kapitalskega blažilnika. V letu 2018 so štiri države zvišale stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika. Centralna banka Národná banka Slovenska se je odločila, da s 1. avgustom 2018 stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika zviša z 0,5% na 1,25% in da jo bo nato s 1. avgustom 2019 še dodatno zvišala na 1,5%, pri čemer je navedla, da je Slovaška med državami EU z najbolj dinamično rastjo kreditiranja tako v sektorju podjetij kot tudi gospodinjstev. Podobno se je centralna banka Lietuvos bankas odločila, da bo s 30. junijem 2019 stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika zvišala na 1%, potem ko od 31. decembra 2018 velja 0,5-odstotna stopnja. Zvišanje stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika ni bilo povezano s prevelikim cikličnim tveganjem, ampak s spremembo vodilnih načel banke o določanju stopnje proticikličnega kapitalskega blažilnika (ki je zdaj določena na pozitivni ravni ob zmernih tveganjih). Centralna banka Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland se je odločila, da bo s 1. julijem 2019 aktivirala stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni 1%, da bi vzpostavila blažilnik dovolj zgodaj v ciklu in tako učinkovito spodbujala odpornost, obenem pa je upoštevala tudi, da je irsko makrofinančno okolje razmeroma občutljivo na zunanja gibanja. V Franciji pa je visoki svet za finančno stabilnost prvič uvedel pozitivno stopnjo proticikličnega kapitalskega blažilnika na ravni 0,25%, ki bo začela veljati s 1. julijem 2019, da bi povečal odpornost bank na ciklična tveganja ob upoštevanju ugodnega makroekonomskega okolja in nadaljnje pospešitve finančnega cikla.

Kar zadeva makrobonitetne instrumente, ki obravnavajo strukturna sistemska tveganja, je ECB ocenila odločitve nacionalnih organov o kapitalskih blažilnikih za 106 drugih sistemsko pomembnih institucij^[43] ter tri odločitve o blažilnikih sistemskih tveganj. Kar zadeva ukrepe, priglašene v skladu s členom 458 CRR, se je visoki svet za finančno stabilnost v Franciji odločil, da zaostri omejitve velikih izpostavljenosti, ki veljajo za visoko zadolžene velike domače nefinančne družbe, in sicer z namenom zmanjšanja tveganj, ki izhajajo iz pospešitve finančnega cikla in trenda nadaljnjega naraščanja dolga takšnih družb. Poleg tega je nacionalna banka Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique predlagala dvodelni ukrep, ki obravnava nepremičninska tveganja: obsega splošen tveganju prilagojen dodatek v višini pet odstotnih točk za izpostavljenosti na drobno v bankah, ki uporabljajo pristop na podlagi notranjih bonitetnih ocen (IRB), pri čemer so te izpostavljenosti zavarovane z domačimi nepremičninami, ter dodatni element, ki je občutljiv na tveganja in obravnava profil tveganosti portfeljev hipotekarnih posojil bank, ki uporabljajo pristop IRB. Namen ukrepa je povečati odpornost bank, ki uporabljajo pristop IRB, proti makrobonitetnim tveganjem, ki izhajajo iz gibanj na nepremičninskih trgih in vse večje ranljivosti posojilojemalcev.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je sekretariatu Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), ki je odgovoren za redno poslovanje ESRB, še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo. ESRB je pristojen za makrobonitetni nadzor finančnega sistema v EU ter za preprečevanje in zmanjševanje sistemskih tveganj.

ECB je redno pomagala ESRB pri tekočem ugotavljanju in spremljanju potencialnih sistemskih tveganj ter nudila splošno podporo pri raziskavah, ki jih izvaja ESRB. ECB je na primer sodelovala z delovno skupino ESRB na visoki ravni za varne naložbe, ki je bila vzpostavljena zato, da bi preučila praktične vidike v zvezi z vrednostnimi papirji, kritimi z državnimi obveznicami. Objavljeno je bilo poročilo v dveh delih z glavnimi ugotovitvami delovne skupine in tehnično analizo, na kateri temeljijo te ugotovitve. ECB je poleg tega prispevala k seriji delovnih zvezkov o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami.

Kar zadeva nebančni finančni sektor v EU, je ECB sodelovala pri pripravi tretjega pregleda EU Shadow Banking Monitor, v katerem so predstavljena gibanja v sektorju s poudarkom na oceni morebitnih tveganj za finančno stabilnost. Na nebančnem področju je ECB prispevala tudi k poročilu ESRB o makrobonitetnih rezervacijah, ukrepih in instrumentih za zavarovanje, ki je bil objavljen novembra 2018. Poročilo se uporablja kot eno od izhodišč v sedanji razpravi v okviru Solventnosti II, in sicer o krepitvi regulativnega okvira za zavarovalnice in pozavarovalnice z makrobonitetnega vidika.

ECB je sopredsedovala strokovni skupini, katere naloga je bila odgovoriti na poziv Sveta EU, da naj ESRB razvije »makrobonitetne pristope k preprečevanju sistemskega problema nedonosnih posojil, pri čemer je treba upoštevati prociklične učinke ukrepov za zmanjševanje obsega nedonosnih posojil in morebiten vpliv na finančno stabilnost.« V objavljenem poročilu je skupina identificirala dejavnike, ki vplivajo na sistemsko povečanje obsega nedonosnih posojil, in sklenila, da sicer korenite spremembe obstoječih makrobonitetnih orodij niso potrebne, treba pa bi bilo razmisliti o nekaterih izpopolnitvah.

ECB je predsedovala tudi delovni skupini, ki je pripravila neugodne scenarije ESRB za stresni test Evropskega bančnega organa 2018 na ravni EU in stresni test zavarovalniškega sektorja 2018, ki ga je izvedel Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, prav tako pa je zagotovila tudi ključno strokovno podporo in podporo pri modeliranju. ECB je decembra 2018 organizirala tudi letno delavnico o stresnem testiranju.

Poleg tega je ECB še naprej nudila podporo ESRB pri analitičnem delu z obsežnim podatkovnim nizom, ki je na voljo v skladu z uredbo o evropskih tržnih infrastrukturah. Analitično delo je omogočilo prehod k vsakodnevnemu zbiranju, obdelavi in analizi podatkov. Analitična prizadevanja so zdaj v pomoč ESRB ter njegovim svetovalnim odborom in podstrukturam pri bolj celovitem in pravočasnem spremljanju trgov izvedenih finančnih instrumentov.

Podrobnejše informacije o ESRB so na spletnem mestuin v letnih poročilih odbora.

3.3 Mikrobonitetne aktivnosti za zagotavljanje trdnosti posameznih bank

Bančni nadzor v ECB je leta 2018 še naprej prispeval k stabilnemu evropskemu bančnemu sektorju ter k enakim pogojem za vse banke v euroobmočju. Čeprav se je odpornost bank v euroobmočju v zadnjih nekaj letih povečala, se banke še vedno soočajo s precejšnjimi izzivi.

Eden najresnejših izzivov, s katerim se soočajo banke v euroobmočju, je pomanjkanje dobička. Čeprav se je položaj na splošno izboljšal, so banke vseeno še naprej pod pritiskom, da naj prilagodijo svoj poslovni model. Niso namreč še našle načina, kako naj postanejo vzdržno dobičkonosne skozi ves gospodarski cikel. Leta 2018 je bančni nadzor v ECB dokončal in objavil tematski pregled dobičkonosnosti in poslovnih modelov. V pregledu je bilo ugotovljeno, da se položaj med posameznimi bankami močno razlikuje. Ugotovljeno je bilo tudi, da je zmožnost strateškega usmerjanja v bankah pomemben dejavnik, ki vpliva na njihovo dobičkonosnost. Bančni nadzor v ECB bo še naprej spremljal položaj in kritično preučeval poslovne modele bank.

Poleg dobičkonosnosti predstavljajo problem za bančni sektor v euroobmočju tudi problematične naložbe iz preteklosti, kot so na primer nedonosna posojila. Zaradi nedonosnih posojil se znižuje dobiček bank ter zmanjšuje njihova odpornost in zmožnost financiranja gospodarstva. Čeprav je reševanje problema predvsem odgovornost prizadetih bank, je to tudi najvišja prednostna naloga organov EU (kot je razvidno iz akcijskega načrta EU za reševanje problema nedonosnih posojil v Evropi) in zlasti bančnega nadzora v ECB. Bančni nadzor v ECB je že marca 2017 objavil kvalitativne napotke o obravnavi nedonosnih posojil. Napotki so bili marca 2018 dopolnjeni z dodatkom, v katerem so določena pričakovanja glede oblikovanja rezervacij za nova nedonosna posojila. Julija 2018 je bančni nadzor v ECB predstavil nadaljnje korake v obravnavi nedonosnih posojil.

Bančni nadzor v ECB je tekom celega leta nadaljeval z izboljševanjem svojih orodij in metod. Bančni nadzor v ECB je novembra 2018 po javnih posvetovanjih (ki sta se začeli marca 2018) objavil končna vodnika za banke o njihovem upravljanju notranjega kapitala in likvidnosti (proces ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala ali ICAAP in proces ocenjevanja ustrezne notranje likvidnosti ali ILAAP). V povezavi s sedanjim ciljno usmerjenim pregledom notranjih modelov je bančni nadzor v ECB novembra 2018 po javnem posvetovanju objavil tudi prvo poglavje vodnika za notranje modele. Prav tako je izdal tudi vodnika za ocenjevanje prošenj za pridobitev licence, eden od katerih je namenjen finteh kreditnim institucijam. Naslednji vodnik, ki je bil objavljen septembra 2018, pa se osredotoča na inšpekcijske preglede na kraju samem in preverjanje notranjih modelov. Njegov namen je pojasniti, kako se takšni inšpekcijski pregledi izvajajo. Bančni nadzor v ECB je prispeval tudi k stresnemu testu Evropskega bančnega organa v evropskih bankah (glej okvir 4).

V letu 2018 je bančni nadzor v ECB sodeloval tudi pri obravnavi propada pomembne banke iz euroobmočja. Na primeru te banke se je pokazalo, da je potrebno nadalje poenotiti pravila za obravnavo propadajočih bank. Čeprav ECB nima pristojnosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, pa se je pokazalo tudi, da je na evropski ravni treba bolj poenotiti pristop k temu problemu.

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru v ECB so na voljo na spletnem mestu ECB o bančnem nadzoru in v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2018.

3.4 Prispevek ECB h krepitvi bančne unije in unije kapitalskih trgov

Deset let po izbruhu svetovne finančne krize so glavne regulativne reforme, ki prispevajo k vzpostavitvi odpornejšega finančnega sektorja, skoraj končane. Čeprav je bil v zadnjem desetletju dosežen znaten napredek, je treba premagati še številne pravne in institucionalne izzive, preden bodo evropske banke lahko poslovale v zares integriranem okviru in bodo uporabniki finančnih storitev lahko izkoristili prednosti bolj integriranega enotnega bančnega trga. Nadaljnja prizadevanja so potrebna tudi za razvoj kapitalskih trgov in obenem za krepitev regulativnega in nadzornega okvira za nebančni finančni sektor.

ECB je v letu 2018 še naprej prispevala k sedanji razpravi o dokončanju bančne unije in unije kapitalskih trgov. Obe pobudi prispevata k boljšemu delovanju ekonomske in monetarne unije (EMU). Vzpostavitev skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje in evropski sistem jamstva za vloge bosta omogočila tesnejšo finančno integracijo in povečala verodostojnost bančne unije. Z bolj integriranimi finančnimi trgi se bo izboljšala učinkovitost razporejanja kreditov, omogočena bo delitev tveganj v zasebnem sektorju in olajšana razpršitev virov financiranja za realno gospodarstvo.

Voditelji držav ali vlad 27 držav članic EU so junija 2018 dosegli dogovor o prvem svežnju odločitev o reformi EMU, vključno z dokončanjem bančne unije. Dogovorili so se, da bo Evropski mehanizem za stabilnost zagotovil skupni podporni mehanizem enotnemu skladu za reševanje. Splošni pogoji skupnega podpornega mehanizma so bili nato potrjeni decembra 2018. Prav tako so sklenili, da je treba začeti oblikovati načrt za začetek političnih pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge. Decembra 2018 so se dogovorili, da bo oblikovana delovna skupina na visoki ravni, ki bo določila naslednje korake za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge.

ECB je ob podpori, ki jo nudi forumom na ravni EU pri vzpostavitvi skupnega podpornega mehanizma za enotni sklad za reševanje, svoja stališča o zadevi predstavila v pravnem mnenju o predlogu uredbe Evropske komisije o ustanovitvi Evropskega denarnega sklada. ECB je predvsem navedla, da se morajo z varovalnim mehanizmom podpreti vsi možni ukrepi, ki jih sprejme Enotni odbor za reševanje (SRB), vključno s podporo solventnosti in likvidnostno podporo institucijam v postopku reševanja. Poleg tega mora biti sprejemanje odločitev o izplačilih iz podpornega mehanizma hitro in ne sme povzročati zamud pri sprejemanju in izvrševanju odločitev SRB o reševanju.

Po mnenju ECB zmanjšanje tveganj, do katerega je prišlo v zadnjem času, lahko olajša napredek v politični razpravi o evropskem sistemu jamstva za vloge. Pomembno je, da se v zvezi s tem čim bolj natančno sledi načrtu iz junija 2016. Kar zadeva pogoje za dejansko uvedbo evropskega sistema jamstva za vloge, ECB meni, da bi morali biti sorazmerni s stopnjo delitve tveganja v prvi fazi evropskega sistema jamstva za vloge. ECB je pojasnila tudi, da bi bilo, kar zadeva različne modele za prvo fazo evropskega sistema jamstva za vloge, bolje vzpostaviti centraliziran sklad, ki bi zagotavljal, da ima sistem močne finančne vire in da okvir upravljanja omogoča hitro in skupno odločanje na evropski ravni.

ECB je še naprej nudila tudi tehnično svetovanje o evropskem sistemu jamstva za vloge. Tako je priložnostni delovni skupini za krepitev bančne unije predstavila najnovejšo kvantitativno analizo zmogljivosti evropskega sistema jamstva za vloge.^[45] V analizi je bilo ugotovljeno, da bi v celoti financiran evropski sklad jamstva za vloge zadostoval za pokritje izplačil v primeru zelo hudega šoka. Obenem ne bi prihajalo do neupravičenega sistematičnega internega subvencioniranja znotraj evropskega sistema jamstva za vloge v smislu, da bi nekateri bančni sistemi sistematično prispevali manj, kot bi dobili iz sklada, celo ob upoštevanju šokov v posameznih državah.

ECB je natančno spremljala tudi razpravo o ukrepih za zmanjšanje tveganj in prispevala k njej. V skladu s sklepi Sveta iz junija 2016 so za dokončanje bančne unije potrebni nadaljnji koraki pri zmanjševanju in delitvi tveganj v finančnem sektorju. Nadaljnje zmanjševanje tveganj je v neposrednem interesu ECB kot centralne banke in bančnega nadzornika, ker se bo tako okrepila odpornosti bančnega sistema in bančne unije na splošno. ECB je leta 2018 prispevala k skupnemu poročilu o spremljanju zmanjševanja tveganj, ki ga je pripravila skupaj z Evropsko komisijo in Enotnim odborom za reševanje, v njem pa je posodobljena ocena gibanj tveganj znotraj bančne unije. V govoru na European University Institute maja 2018 je predsednik ECB pojasnil, da je dihotomija med zmanjševanjem tveganj in delitvijo tveganj, ki je značilna za razpravo, v mnogo pogledih umetna. S pravilnim okvirom se ta dva cilja vzajemno podpirata.

ECB močno podpira unijo kapitalskih trgov že od njene zasnove. Kot je bilo izpostavljeno v pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2018, ki ga je pripravila ECB, je treba doseči napredek pri projektu unije kapitalskih trgov, saj lahko v celoti vzpostavljena unija kapitalskih trgov pospeši gospodarsko rast in odigra ključno vlogo pri krepitvi finančne arhitekture in ureditve nadzora v EU. V zvezi s tem bi bila večja vloga Evropskega organa za vrednostne papirje in trge bistvena za uvedbo v celoti delujoče unije kapitalskih trgov. Zato je ključnega pomena dokončanje več zakonodajnih pobud, ki so predstavljene v akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov. Obenem je bilo v poročilu ECB o finančni integraciji v Evropi iz maja 2018 izpostavljenih več pristopov, ki so bili ugotovljeni v raziskavah ECB, s katerimi bi bil projekt unije kapitalskih trgov še učinkovitejši, kar zadeva prednosti delitve tveganj. Ti pristopi se osredotočajo na vrednost pokojninskih reform in institucionalnih naložb, na vrednost spodbujanja finančne pismenosti in na vrednost nadaljnjega napredka pri povečevanju harmonizacije evropskih insolvenčnih okvirov.

Kot je razvidno iz usmeritve, določene v akcijskem načrtu Komisije za unijo kapitalskih trgov, bo nebančni finančni sektor verjetno imel vse pomembnejšo vlogo pri financiranju gospodarstva v euroobmočju. S tem se ponujajo številne priložnosti za bolj raznolik finančni sistem, vendar se – ker finančno posredništvo prehaja od bank k nebančnim finančnim institucijam – obstoječa tveganja lahko zmanjšajo in nastanejo nova. ECB je zato v letu 2018 poudarila, da je pomembno razviti orodja za zmanjševanje tveganj v nebančnem finančnem sektorju. Zakonodajalci EU bi na primer morali uvesti makrobonitetna orodja za odpravljanje sistemskih tveganj, povezanih z likvidnostnimi neskladji in uporabo finančnega vzvoda v investicijskih skladih.

4 Nemoteno delovanje tržne infrastrukture in plačil

Eurosistem ima osrednjo vlogo pri razvijanju, delovanju in pregledovanju tržne infrastrukture, ki zagotavlja prosti pretok plačil, vrednostnih papirjev in zavarovanj v Evropi. Od uvedbe eura leta 1999 je precej prispeval k preoblikovanju in konsolidaciji infrastrukture za plačila velikih vrednosti, za storitve po opravljenem trgovanju s finančnimi instrumenti in nazadnje za storitve takojšnjih plačil malih vrednosti. Eurosistem poleg tega spremlja razvoj procesa digitalne preobrazbe, s čimer zagotavlja, da sta varnost in učinkovitost infrastruktur finančnega trga ohranjeni.

4.1 Storitve v sistemu TARGET

Eurosistemove storitve v sistemu TARGET imajo tri komponente: TARGET2, sistem bruto poravnave v realnem času za plačilne transakcije v eurih, povezane z operacijami denarne politike Eurosistema, ter za medbančne in poslovne transakcije; TARGET2-Securities (T2S), enotna platforma za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji po celotni Evropi; poravnava takojšnjih plačil v sistemu TARGET (TIPS), ki omogoča, da ponudniki plačilnih storitev svojim strankam omogočajo prenos sredstev v realnem času 24 ur vsak dan v letu. Vse tri storitve izvajajo poravnavo v centralnobančnem denarju, s čimer se odpravlja kreditno tveganje v poravnavi poslov.

TARGET2 za izvrševanje plačil v eurih uporablja več kot 1.700 bank bodisi v svojem imenu bodisi v imenu svojih strank. Če upoštevamo podružnice in hčerinske družbe, se lahko prek sistema TARGET2 vzpostavi povezava s skoraj 52.000 bankami po vsem svetu. Leta 2018 je bilo v sistemu TARGET2 obdelanih v povprečju 346.834 plačil dnevno v povprečnem dnevnem obsegu 1,7 bilijona EUR.

Eno leto po zadnjem valu migracije v sistem T2S je bil dosežen pomemben mejnik, saj se je s platformo za poravnavo vrednostnih papirjev povezala danska krona. Prvič je bila v sistemu T2S za poravnavo po načelu dostave proti plačilu na razpolago valuta, ki ni euro, in sicer na podlagi večvalutne funkcionalnosti platforme. Leta 2018 je bilo v sistemu T2S obdelanih v povprečju 572.172 transakcij na dan v povprečnem dnevnem obsegu 925,69 milijarde EUR.

Novembra 2018 je Eurosistem uvedel storitev TIPS, ki omogoča dokončno in nepreklicno poravnavo takojšnjih plačil v eurih kadarkoli v dnevu in na katerikoli dan v letu v manj kot desetih sekundah. TIPS je bil razvit z namenom, da olajša vseevropsko dosegljivost takojšnjih plačil. Temelji na shemi takojšnjih kreditnih plačil SEPA (SCT Inst) – shemi za vseevropska takojšnja plačila, ki jo je prevzelo že več kot 2.000 ponudnikov plačilnih storitev v 16 državah. Poleg tega je bil TIPS razvit kot razširitev sistema TARGET2, ki že zagotavlja široko mrežo udeležencev po Evropi, ki jo lahko TIPS še razširi.

TIPS lahko doseže velik domet in obseg, saj lahko izkoristi že obstoječo mrežo udeležencev TARGET2 in dosegljivih kod BIC. Možnosti interakcije s TIPS so prilagodljive, tako da imajo lahko različne vrste uporabnikov dostop do platforme prek različnih funkcij.

4.2 Ohranjanje varnosti in učinkovitosti finančne infrastrukture skozi celotni proces digitalne preobrazbe

Medtem ko evropska integracija napreduje, so infrastrukture finančnega trga in plačila predmet obsežnega procesa digitalne preobrazbe v finančnem sektorju in celotni družbi. Eurosistem je v vlogi pospeševalca sprejel ta dvojni izziv s spodbujanjem integracije in inovacij. Poleg tega spodbuja tudi varnost in učinkovitost infrastruktur finančnega trga in plačil v okviru pristojnosti, da izvaja pregled nad delovanjem sistemov.

Na področju plačil Eurosistem več čas poganja proces evropske integracije in inovacij. Ocena migracije na SEPA (enotno območje plačil v eurih) kaže, da je bila standardizacija kreditnih plačil in direktnih obremenitev v eurih uspešno dosežena ter da je učinek na plačila pozitiven. Vendar pa »diskriminacija IBAN«, tj. praksa, po kateri prejemniki plačila pri direktnih obremenitvah zavračajo plačilne račune, odprte v drugih državah, še ni v celoti odpravljena. Nadaljnji ukrepi so potrebni tudi za razvoj rešitev e-soglasij pri direktnih obremenitvah SEPA, medtem ko je SEPA za kartice še treba dokončati. ECB spodbuja evropske kartične sheme, naj pospešujejo interoperabilnost in popolno vseevropsko dosegljivost, da bi se lahko vsaka kartica uporabljala na vsakem terminalu.

Pod pokroviteljstvom Odbora za plačila malih vrednosti v eurih (ERPB) – foruma na visoki ravni, ki mu predseduje ECB ter spodbuja razvoj integriranega, inovativnega in konkurenčnega trga plačil malih vrednosti v eurih v EU – se je nadaljevalo delo na področju standardizacije kartic skupaj s spodbujanjem inovacij na področju plačil malih vrednosti in takojšnjih plačil, medosebnih mobilnih plačil in dostopnosti storitev plačil malih vrednosti.

Na področju storitev odreditve plačil, tj. spletnih storitev, ki z dostopom do uporabnikovega plačilnega računa odredijo prenos denarnih sredstev v uporabnikovem imenu ter z njegovim dovoljenjem in avtentikacijo, je ERPB določil skupen sklop tehničnih, operativnih in poslovnih zahtev za učinkovito in vseevropsko opravljanje storitev odreditve plačil. Na področju e-fakturiranja se je ERPB osredotočil na uvedbo sporočila »zahtevek za plačilo« na podlagi ISO 20022 ter na nadaljnje poenotenje med ponudniki storitev izdajanja in plačevanja elektronskih računov.

Na področju vrednostnih papirjev se je Eurosistem še naprej zavzemal za harmonizacijo T2S in storitev po opravljenem trgovanju, saj je prilagodil okvir za spremljanje harmonizacije storitev po trgovanju tako, da upošteva dokončanje migracije na T2S. Skupno 85% trgov T2S ustreza standardom harmonizacije T2S, vendar je potrebno nadaljnje delo na ravni trgov, da bi se povečala skladnost s standardi za korporacijska dejanja v T2S.

Na področju upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, je ECB skupaj s ključnimi deležniki na evropskem finančnem trgu najavila prvi sklop poenotenih poslovnih procesov in delovnih postopkov na podlagi standarda ISO 20022 za izmenjavo sporočil o upravljanju finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje. Tako je bilo leta 2018 objavljeno poročilo o poenotenju tristranskega upravljanja finančnega premoženja, zastavljenega kot zavarovanje, in ECB pričakuje podporo udeležencev na trgu, da bodo izvedli predloge za poenotenje iz tega poročila, zlasti da se podpre razvoj novega sistema za upravljanje zavarovanj v Eurosistemu (ECMS).

Na področju finančne tehnologije so bile opravljene poglobljene in razširjene raziskave posledic, ki jih tehnologija razpršene evidence (DLT) prinaša za infrastrukture evropskega finančnega trga. Leta 2018 se je nadaljeval skupni raziskovalni program ECB in japonske centralne banke, da bi ocenili možnost uporabe DLT v infrastrukturah finančnega trga, saj sta dokončali drugo fazo projekta Stella. Analizirali so povsem izviren pristop k doseganju interoperabilnosti med evidencami, ki ne zahteva povezave ali institucionalne ureditve med evidencami.

Za zagotovitev varnosti in učinkovitosti infrastruktur finančnega trga in plačil Eurosistem določa cilje pregleda nad delovanjem sistemov s posebnimi predpisi, standardi, smernicami in priporočili ter izvaja naloge pregleda, tako da zbira s tem povezane informacije, te informacije ocenjuje glede na cilje pregleda in se po potrebi zavzema za spremembe. Leta 2018 je Eurosistem še okrepil pregled nad delovanjem sistemov z okrepljenim poročanjem o večjih incidentih ponudnikov plačilnih storitev,^[46] plačilnih sistemov in plačilnih shem.

Na podlagi tekočega spremljanja kartičnih goljufij je Eurosistem v letu 2018 objavil peto poročilo o kartičnih goljufijah. Iz poročila je razvidno, da se je trend zasukal, saj se je stopnja goljufij, povezanih s karticami, izdanih v območju SEPA, rahlo zmanjšala, kartične goljufije na bankomatih pa so močno upadle. Po drugi strani spletne goljufije še vedno naraščajo (čeprav počasneje kot število transakcij brez fizičnega stika s karticami), saj predstavljajo skoraj tri četrtine vseh kartičnih goljufij.

Kar zadeva pregled nad delovanjem sistemov poravnave vrednostnih papirjev, ECB kot centralna banka izdajateljica eura sodeluje z drugimi centralnimi bankami euroobmočja pri izdajanju dovoljenja centralnim depotnim družbam ter pri rednem preverjanju in spremljanju na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah. Leta 2018 je Eurosistem podal svoje mnenje o izdaji dovoljenja petim centralnim depotnim družbam in mnenje o izdaji dovoljenja eni centralni depotni družbi za opravljanje bančniških pomožnih storitev.

Leta 2018 je bila izvedena prva celovita ocena o delovanju T2S glede na načela CPMI-IOSCO za infrastrukture finančnega trga. Ocenjevanje izvaja Eurosistem v posvetovanju s podpisniki dogovora o sodelovanju v T2S, med katerimi so pregledniki in nadzorniki centralnih depotnih družb, ki uporabljajo storitve T2S, centralne banke izdajateljice valut, ki se poravnavajo v sistemu T2S, ter Evropski organ za vrednostne papirje in trge.

Eurosistem je na področju centralnih nasprotnih strank še naprej prispeval k aktivnostim kolegijev nadzornikov, ustanovljenih na podlagi uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah (EMIR). Z vse pomembnejšo vlogo centralnih nasprotnih strank se povečuje odpornost finančnega sistema, vendar se koncentrirajo tudi likvidnostna tveganja, kar lahko vpliva na denarni trg in nemoteno delovanje plačilnih sistemov ter morebiti terja zagotavljanje centralnobančne likvidnosti, zlasti v izrednih razmerah. Eurosistem potrebuje ustrezen okvir za spremljanje, ocenjevanje in po potrebi odpravo teh tveganj, in sicer v EU in tretjih državah. To je še zlasti pomembno glede na dejstvo, da se pomemben delež klirinških dejavnosti v eurih izvaja v Združenem kraljestvu. Sprejetje spremenjenega nadzornega okvira za centralne nasprotne stranke je še vedno ključno in nujno.

5 Podpora delovanju trga ter ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Kot odgovor na vse večjo vprašljivost povprečja indeksa transakcij čez noč v eurih (EONIA) je ECB leta 2017 začela oblikovati novo referenčno obrestno mero – eursko kratkoročno obrestno mero (€STR) – ki v celoti temelji na podatkih iz statističnega poročanja o denarnih trgih. Metodologija €STR je bila objavljena junija 2018, potem ko je bila deležna široke podpore na dveh javnih posvetovanjih in jo je naknadno priporočila delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah kot zamenjavo za obrestno mero EONIA. Zato lahko pričakujemo, da bo €STR postala ena glavnih referenčnih obrestnih mer na trgih v euroobmočju.

ECB je odgovorna za upravljanje različnih finančnih operacij v imenu EU. Opravlja tudi splošno koordinacijsko vlogo v povezavi s storitvami Eurosistema na področju upravljanja rezerv.

Razvit je bil sklop načel dobre prakse z namenom spodbujanja integritete in učinkovitega delovanja grosističnega deviznega trga (glej okvir 5 na koncu tega poglavja).

5.1 €STR – nova referenčna obrestna mera čez noč za denarne trge v euroobmočju

Finančni trg euroobmočja se že od začetka svojega obstoja zanaša na referenčne obrestne mere, kakršna je EONIA.^[47] EONIA se široko uporablja kot osnovna referenčna obrestna mera v celi vrsti pogodb o izvedenih finančnih instrumentih, kot so obrestne zamenjave, ali kot način določanja prihodnjih plačil v številnih nezaključenih pogodbah. EONIA se široko uporablja tudi za vrednotenje finančnih produktov (za diskontiranje prihodnjih denarnih tokov), zato je izjemnega pomena za delovanje trgov. Referenčne vrednosti, kakršna je EONIA, so pomembne tudi za centralne banke, saj so kazalnik tega, kako denarna politika centralne banke vpliva na različne tržne segmente in se prenaša v preostalo gospodarstvo.

V prihodnje bo uporaba obrestne mere EONIA v sedanji obliki prepovedana, saj ne izpolnjuje zahtev iz uredbe EU o referenčnih vrednostih. Po posvetovanju z bankami prispevnicami je Evropski inštitut za denarne trge (EMMI), ki je administrator obrestne mere EONIA, februarja 2018 napovedal, da se metodologija izračuna obrestne mere EONIA ne bo spreminjala. To pomeni, da je nujno potrebna zamenjava za obrestno mero EONIA, da se ohrani nemoteno delovanje vseh trgov, ki se zanašajo na obstoj zanesljive obrestne mere čez noč.

Zaradi negotovosti, ki spremlja obrestno mero EONIA, je ECB septembra 2017 najavila, da bo pripravila svojo obrestno mero čez noč, in sicer eursko kratkoročno obrestno mero (€STR), ki bo v celoti temeljila na podatkih, ki jih ima Eurosistem takoj na voljo prek vsakodnevnega statističnega poročanja o denarnih trgih. Zbiranje podatkov, namenjenih podpori Eurosistema pri izvajanju denarne politike, se je začelo julija 2016 v skladu z uredbo o statistiki denarnih trgov. Na voljo ima podatke 50 največjih bank v euroobmočju (merjeno po velikosti bilance stanja), ki poročajo vsak delovni dan do 7.00 o vseh transakcijah preteklega delovnega dne na nezavarovanem in zavarovanem denarnem trgu, trgu valutnih zamenjav in trgu zamenjav na indeks transakcij čez noč (OIS).

ECB se je lotila priprave obrestne mere €STR z jasnim namenom, da bi morala imeti vse lastnosti, ki jih potrebujejo udeleženci na trgu. Zato namerava ECB upoštevati najboljše prakse za pripravo referenčnih vrednosti, kot je zapisano v načelih IOSCO, ter si bo prizadevala doseči največjo možno transparentnost pri oblikovanju obrestne mere, k čemur so pozitivno prispevale informacije iz dveh javnih posvetovanj. Tema prvega javnega posvetovanja, ki je potekalo novembra 2017, je bila področje uporabe €STR in njen »temeljni interes«, tema drugega javnega posvetovanja, ki je potekalo marca 2018, pa točni načini izračunavanja obrestne mere. Končna metodologija za €STR je bila objavljena junija 2018.

€STR je zasnovana tako, da bo odpravila nekatere pomanjkljivosti v sedanji metodologiji izračuna obrestne mere EONIA, vendar bo ostala precej preprosta in blizu temu, česar so udeleženci na trgu vajeni. Tako kot EONIA je tudi €STR obrestna mera na nezavarovanem trgu, kar pomeni, da njena vrednost odraža izključno stroške sredstev in nanjo ne vplivajo drugi dejavniki, na primer zastavljeno zavarovanje. In tako kot EONIA je tudi €STR obrestna mera čez noč, kolikor traja tudi glavnina dejavnosti na nezavarovanem trgu. In vendar so med obrestnima merama EONIA in €STR pomembne razlike. EONIA je medbančna posojilna obrestna mera, €STR pa zajema zadolževanje poročevalskih enot, ki posredujejo podatke o denarnem trgu, pri drugih bankah ter tudi pri drugih finančnih družbah, kot so pokojninski skladi, zavarovatelji in upravljavci premoženja, pri čemer je upoštevano dejstvo, da se je pomen medbančnih tržnih aktivnosti na eurskem grosističnem nezavarovanem denarnem trgu zmanjšal. Poleg tega EONIA temelji na prostovoljni poročevalski skupini bank, ki se je s časom skrčila, €STR pa temelji na podatkih statističnega poročanja s precej širšo in stalno bazo poročevalskih enot. Zato je obseg trgovanja, na katerem temelji izračun obrestne mere, večji od obsega trgovanja, na katerem temelji izračun obrestne mere EONIA. Povprečni dnevni obseg €STR je 32 milijard EUR in se giblje od 16,5 milijarde EUR do 44,1 milijarde EUR. Podatke vsak dan posreduje v povprečju okoli 32 bank. Poleg tega je za €STR značilna manjša volatilnost kot za obrestno mero EONIA in je manj občutljiva na idiosinkratično vedenje (glej graf 22).

Med obrestnima merama EONIA in €STR sta dve bistveni razliki, ki bi ju morali udeleženci na trgu upoštevati ter se nanju pripraviti. Prvič, glede na različen domet obrestne mere EONIA in €STR – €STR je z vidika poročevalske enote obrestna mera zadolževanja, EONIA pa posojilna obrestna mera – je med EONIA in €STR trenutno razlika v višini približno devetih bazičnih točk. Drugič, glede na cikel statističnega poročanja o denarnem trgu, ki se konča ob 7.00 naslednjega delovnega dne, se lahko €STR objavi šele en delovni dan po datumu izvedbe primernih transakcij, medtem ko se EONIA objavlja še isti delovni dan. To pomeni, da bi se morali vsi uporabniki, ki se trenutno zanašajo na to, da je referenčna vrednost čez noč na voljo isti dan, pripraviti na tehnične in postopkovne spremembe, da se prilagodijo na čas objave obrestne mere €STR.

€STR bo na voljo do oktobra 2019 po opravljenem temeljitem internem testiranju sistemov in postopkov na ravni Eurosistema. Do takrat bo ECB ažurirala serijo podatkov za uvajalno €STR enkrat v vsakem obdobju izpolnjevanja obveznih rezerv. Namen te serije je omogočiti splošni javnosti vpogled v to, kakšna bi bila €STR in kako bi se gibala, če bi se že uporabljala. Serija vsebuje dnevne izračune od marca 2017, s čimer bo olajšano sprejetje €STR, ko se bo začela uporabljati.

Septembra 2018 je delovna skupina o eurskih netveganih obrestnih merah – pobuda zasebnega sektorja, ustanovljena s podporo ECB, Evropskega organa za vrednostne papirje in trge, belgijskega organa za finančne storitve in trge (FSMA) ter Evropske komisije – priporočila €STR kot nadomestno obrestno mero za EONIA in tudi kot obrestno mero, ki se lahko uporablja pri oblikovanju zasilnih obrestnih mer v pogodbah, ki se trenutno sklicujejo na obrestno mero za dane medbančne depozite v eurih (EURIBOR). To je priporočila po javnem posvetovanju o možnih zamenjavah, vključno z obrestnimi merami na zavarovanem in nezavarovanem trgu. Posvetovanje je prineslo lepo število odzivov ter (i) potrditev kakovosti analize in tudi (ii) jasne smernice o najprimernejši netvegani obrestni meri. €STR je bila ocenjena kot najprimernejša prihodnja eurska netvegana obrestna mera, in sicer zaradi povezave z nezavarovanim trgom, zaradi metodologije priprave in majhne volatilnosti ter zaradi dejstva, da bo njen administrator ECB, tj. institucija EU.

Priporočilo, naj €STR postane eurska netvegana obrestna mera, je le prvi korak v kompleksnem procesu zamenjave obrestne mere EONIA. Decembra 2018 je delovna skupina objavila poročilo o možnostih prehoda z obrestne mere EONIA. Pri možnostih prehoda se upošteva odgovor na štiri ključna vprašanja: (i) bosta EONIA in €STR objavljeni vzporedno ali bo €STR nasledila obrestno mero EONIA po datumu prehoda iz uredbe EU o referenčnih vrednostih; (i) bosta EONIA in €STR neodvisni obrestni meri ali se bo metodologija za obrestno mero EONIA razvila tako, da postane odvisna od €STR po datumu prehoda iz uredbe EU o referenčnih vrednostih; (iii) lahko razmik med obrestnima merama EONIA in €STR omogoči lažji prehod; (iv) lahko hkrati obstajata krivulji diskontne stopnje na podlagi obrestnih zamenjav na EONIA in €STR. Poročilo priporoča, da bi moral EMMI kot administrator obrestne mere EONIA razviti sedanjo metodologijo EONIA tako, da je ne bi določale banke prispevnice, ampak bi se izračunavala kot fiksni pribitek na obrestno mero €STR v omejenem časovnem obdobju, dokler EONIA ne bo ukinjena. S tem bi bila zagotovljena stabilna platforma, ki bi olajšala postopen in nemoten prehod na €STR.

V prihodnje je ključnega pomena, da začnejo vsi uporabniki obrestne mere EONIA načrtovati prehod. Več korakov je mogoče izpeljati že pred uvedbo obrestne mere €STR, na primer: (i) povečati interno zavedanje o tveganjih in izpostavljenostih pri produktih, vezanih na EONIA; (ii) začeti priprave s preverjanjem obsega pogodb in z ocenjevanjem posledic prehoda z obrestne mere EONIA; (iii) v proračunu predvideti sredstva za morebitne spremembe v internih sistemih in modelih vrednotenja, zlasti kar zadeva klirinške hiše; (iv) aktivno komunicirati neposredno s strankami, sodelovati v relevantnih forumih, kot so panožne delovne skupine in okrogle mize, ter se odzivati na javna posvetovanja. Uspešen prehod je odvisen od pripravljenosti vsake strani, zato je pomembno, da so seznanjeni vsi uporabniki ter da je sodelovanje v razpravah in posvetovanjih široko in aktivno.

5.2 Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči (MTFA)^[48] in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM).^[49] V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je v letu 2018 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 1,7 milijarde EUR. Leta 2018 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje nekaterih plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)^[50] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).^[51] Leta 2018 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost. Obdelala je tudi prispevke članic Evropskega mehanizma za stabilnost ter različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili iz tega mehanizma.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.^[52] Na dan 31. decembra 2018 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 52,9 milijarde EUR.

5.3 Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

V letu 2018 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop finančnih storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Številne nacionalne centralne banke Eurosistema (ponudniki storitev Eurosistema) ponujajo celoten sklop storitev centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo in zagotavlja nemoteno delovanje okvira ter poroča Svetu ECB.

Ob koncu leta 2018 je imelo z Eurosistemom poslovno razmerje na področju storitev upravljanja rezervnih sredstev vzpostavljeno 277 strank, v primerjavi z 278 ob koncu leta 2017. Kar zadeva same storitve, so se skupna imetja (vključujejo imetja denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo v okviru storitev Eurosistema, v istem obdobju povečala za okrog 10%.

Pravni okvir za storitve upravljanja rezerv je bil leta 2018 spremenjen, tako da je vključenih več operativnih sprememb, pojasnjeni so nekateri vidiki in upoštevani so nekateri predlogi iz ankete, ki je bila leta 2017 opravljena med strankami, ki uporabljajo storitve Eurosistema. Vse spremembe pravnega okvira za storitve upravljanja rezerv so bile združene v novi smernici ECB o opravljanju storitev na področju upravljanja rezerv v eurih prek Eurosistema za centralne banke in države zunaj euroobmočja ter za mednarodne organizacije (Smernica ECB/2018/14, prenovitev), da ne bi bil potreben nov pravni akt o spremembah.

6 Več bankovcev, manj ponaredkov

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja so odgovorne za izdajanje eurobankovcev v euroobmočju ter za ohranjanje zaupanja v valuto. Število in vrednost eurobankovcev v obtoku se povečujeta od uvedbe leta 2002, v zadnjih letih pa rasteta hitreje kot gospodarska rast. Število ponaredkov se je še zmanjšalo in doseglo zelo nizko raven, kar je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, sodelovanje z organi kazenskega pregona ter komunikacijske dejavnosti in dejavnosti usposabljanja na evropski in nacionalni ravni. Z uvedbo novih bankovcev za 100 € in 200 € z novimi, inovativnimi zaščitnimi elementi 28. maja 2019 bo serija Evropa zaključena.

6.1 Stalno naraščanje bankovcev v obtoku

Leta 2018 sta se število in vrednost eurobankovcev v obtoku povečala za okoli 5,6% oziroma 5,2%. Konec leta je bilo v obtoku 22,6 milijarde eurobankovcev s skupno vrednostjo 1.231 milijard EUR (glej grafa 23 in 24). Bankovci za 100 € so zabeležili največjo medletno stopnjo rasti, ki je leta 2018 dosegla 6,9%. Konec leta 2018 so bili v obtoku bankovci za 100 € v skupni vrednosti 280 milijard EUR, kar je enakovredno skupni vrednosti vseh apoenov eurobankovcev v obtoku maja 2002. Rast bankovcev za 50 € je bila s 6,3% še naprej dinamična.

Po ocenah se po vrednosti okoli ena tretjina eurobankovcev v obtoku uporablja zunaj euroobmočja. Ti bankovci se hranijo predvsem v sosednjih državah in so večinoma višjih apoenov. Uporabljajo se kot hranilci vrednosti in za poravnavo transakcij na mednarodnih trgih.

Pri izdelavi eurobankovcev sodelujejo nacionalne centralne banke euroobmočja, ki jim je bila leta 2018 dodeljena izdelava 4 milijard bankovcev.

Leta 2018 se je skupno število eurokovancev v obtoku povečalo za 3,7% in je konec leta znašalo 130,7 milijarde. Vrednost kovancev v obtoku je znašala 29,0 milijarde EUR, kar je 3,6% več kot konec leta 2017.

Leta 2018 so nacionalne centralne banke euroobmočja preverile pristnost in primernost okoli 31 milijard bankovcev, okoli 5 milijard pa so jih zaradi neprimernosti umaknile iz obtoka. Eurosistem si je še naprej prizadeval, da bi proizvajalcem naprav za obdelavo bankovcev pomagal zagotoviti, da bi njihove naprave izpolnjevale standarde ECB za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev pred ponovnim dajanjem v obtok. Leta 2018 so kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine s takimi napravami preverili pristnost in primernost okoli 37 milijard eurobankovcev. Informacije o anketi Eurosistema o gotovinskih storitvah, ki jih ponujajo kreditne institucije, in o sprejemanju gotovinskih plačil v trgovini na drobno so v okvirju 6.

6.2 Ponarejanje eurobankovcev je ostalo na nizki ravni in se je še zmanjšalo

Skupno število ponarejenih eurobankovcev se je leta 2018 še zmanjšalo. Iz obtoka je bilo umaknjenih okoli 563.000 ponaredkov. To je posledica kombinacije dejavnikov, med katerimi so izboljšani zaščitni elementi v novi seriji Evropa, sodelovanje z organi kazenskega pregona ter komunikacijske dejavnosti in dejavnosti usposabljanja na evropski in nacionalni ravni. V primerjavi s številom pristnih eurobankovcev v obtoku se je delež ponaredkov še zmanjšal in je zelo majhen. Graf 25 prikazuje dolgoročno gibanje števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka. Glavna tarča ponarejevalcev so bili bankovci za 20 € in 50 €, ki so leta 2018 predstavljali več kot 80% vseh zaseženih ponaredkov. Delež ponarejenih bankovcev za 20 € se je leta 2018 še zmanjšal.

Čeprav ponaredki, umaknjeni iz obtoka, niso več tako zavajajoči, ECB ljudem še vedno svetuje, naj bodo pozorni na možnost goljufij, naj za preverjanje bankovcev uporabijo test »otip-pogled-nagib« in naj se nikoli ne zanesejo le na en zaščitni element. Profesionalnim uporabnikom gotovine so na voljo tudi redna usposabljanja v Evropi in zunaj nje, poleg tega pa so v podporo prizadevanjem Eurosistema proti ponarejanju na voljo tudi prenovljena informativna gradiva. ECB na tem področju sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo.

6.3 Razkrita sta bila bankovca za 100 € in 200 € z izboljšanimi zaščitnimi elementi

Nova bankovca za 100 € in 200 € z izboljšanimi zaščitnimi elementi sta bila javnosti predstavljena 17. septembra 2018. Po bankovcih za 5 €, 10 €, 20 € in 50 € sta stotak in dvestotak zadnja dva apoena iz serije Evropa, v obtok pa bosta prišla 28. maja 2019. To pomeni zaključek večletnih priprav in sodelovanja v Eurosistemu.

Svet ECB je sklenil, da bankovec za 500 € izključi iz serije Evropa zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko ta apoen omogočal nezakonite dejavnosti. Glede na mednarodno vlogo eura in široko zaupanje javnosti v eurobankovce bo bankovec za 500 € ostal zakonito plačilno sredstvo ter se bo lahko še naprej uporabljal kot plačilno sredstvo in hranilec vrednosti. Eurobankovci bodo vedno ohranili svojo vrednost in jih bo mogoče v nacionalnih centralnih bankah euroobmočja zamenjati neomejeno dolgo.

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja so izvedle kampanjo za obveščanje javnosti in profesionalnih uporabnikov gotovine o uvedbi novih bankovcev za 100 € in 200 €. Tako kot pri drugih apoenih je mogoče nove bankovce zlahka preveriti z metodo »otip-pogled-nagib«, vendar imata nova bankovca visokih apoenov tudi nove, inovativne zaščitne elemente. Po vrednosti je bankovec za 100 € drugi najpogosteje uporabljeni apoen (za bankovcem za 50 €), po številu bankovcev v obtoku pa je na tretjem mestu (za bankovcema za 50 € in 20 € ter pred bankovcema za 5 € in 10 €). Eurosistem pomaga proizvajalcem in lastnikom naprav za obdelavo bankovcev ter naprav za preverjanje pristnosti pri pripravah na nove bankovce. To vključuje možnost testiranja opreme, možnost izposoje neizdanih bankovcev iz serije Evropa pri nacionalnih centralnih bankah in objavo seznama naprav za obdelavo bankovcev, ki že uspešno obdelujejo nove bankovce iz serije Evropa.

7 Statistika

ECB – ob podpori nacionalnih centralnih bank in nacionalnih pristojnih organov, ko gre za naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora (EMN) – razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov v podporo denarni politiki euroobmočja, nadzornim funkcijam ECB, finančni stabilnosti ter različnim drugim nalogam Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB). Statistiko uporabljajo tudi javni organi, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost, kar prispeva k uresničevanju cilja ECB na področju transparentnosti. ESCB je še poglobil sodelovanje z evropskim statističnim sistemom, zlasti pri razpravah in pobudah za merjenje globalizacije in aktivnosti multinacionalnih družb. ESCB je tudi v letu 2018 redno ter brez težav in pravočasno pripravljal statistične podatke euroobmočja. Poleg tega je precejšnja prizadevanja namenil izpolnjevanju novih potreb po kakovostni in podrobnejši statistiki na ravni držav, sektorjev in instrumentov.

7.1 Nova in izboljšana statistika euroobmočja

Cilj strategije ESCB in Odbora za statistiko v zvezi z zbiranjem podatkov od bank je standardizacija in integracija obstoječih statističnih okvirov ESCB po področjih in državah, kolikor je to mogoče. Ta pristop bo temeljil na jasnih in poenotenih konceptih, opredelitvah in zahtevah ter na spodbujanju standardizacije podatkov, kar naj bi prispevalo k avtomatizaciji obdelave in povečalo kakovost podatkov. Še ena pomembna komponenta te strategije je prehod na zbiranje podrobnejših podatkov, kar omogoča bolj fleksibilno in pravočasno izpolnjevanje novih zahtev glede podatkov, s čimer se zmanjšuje potreba po ad hoc zbiranju. Glavna cilja tega pristopa sta povečati učinkovitost poročanja in zmanjšati obremenitev bank.

Namen enega od elementov tega strateškega pristopa – integriranega okvira ESCB za poročanje (IReF) – je združiti zahtevano statistično poročanje bank na eni sami ravni zbiranja podatkov, ki zajema vse potrebe in zahteve ESCB glede zbiranja podatkov. Integrirani okvir poročanja naj bi vključeval tudi pretvorbena pravila za pripravo denarnih in finančnih agregatov, ki izpolnjujejo posebne zahteve, začenši z integrirano ravnjo zbiranja podatkov. Drugi element – bančni integrirani slovar poročanja (BIRD) – je sistem za vnos podatkov, katerega namen je pomagati poročevalskim enotam, da učinkovito organizirajo informacije, shranjene v internih sistemih. Dopolnjevala naj bi ga pretvorbena pravila, ki jih uporabljajo banke za izpolnjevanje poročevalskih zahtev. Ko bo integrirani okvir poročanja vzpostavljen, bodo lahko banke uporabljale isti sklop pretvorbenih pravil v vseh državah euroobmočja. Ta pristop ESCB, ki temelji na sodelovanju z bančno panogo, je opisan v okvirju 7.

Skladno z izvajanjem takšne strategije je generalni direktorat ECB Statistika leta 2018 objavil obsežne podrobne podatkovne nize, ki omogočajo fleksibilne in poglobljene analize na podlagi več kriterijev. Eden od izstopajočih primerov je zbiranje podrobnih podatkov o kreditih in kreditnih tveganjih v okviru AnaCredit, ki se je začelo leta 2018. AnaCredit je pobuda za zbiranje podrobnih, pravočasnih in poenotenih informacij o posameznih posojilih, ki so jih kreditne institucije odobrile podjetjem in drugim pravnim osebam, ti podatki pa so na voljo uporabnikom skladno s pravili o zaupnosti. Ta podatkovni model omogoča hitro izpeljavo nešteto kombinacij podrobnih podatkov, kar zagotavlja večjo fleksibilnost analiz, ki jih izvajajo uporabniki na različnih področjih centralnega bančništva in bančnega nazora, povečuje vrednost analiz ter omogoča primerjave z agregiranimi statističnimi podatki kot del zagotavljanja kakovosti podatkov. Ko bodo vse nacionalne centralne banke euroobmočja začele v celoti poročati podatke v okviru AnaCredit, lahko pričakujemo, da bodo vsak mesec zbrani podatki o približno 50 milijonih instrumentov.

Precejšen napredek je dosegla tudi skupina za statistiko imetij vrednostnih papirjev. Podatkovni niz o imetjih vrednostnih papirjev je zelo podroben, saj se lahko podatki razčlenijo na raven posameznih članov omejenega seznama bančnih skupin (vlagatelji) in na raven vrednostnih papirjev (imetja). To med drugim omogoča ustrezno in fleksibilno odkrivanje tveganj in prelivanje negativnih posledic na finančnih trgih. Zbiranje podatkov o posameznih vrednostnih papirjih v imetju posameznih bančnih skupin je zdaj širše ter obsega več bančnih skupin in več atributov. Od začetka tretjega četrtletja 2018 okrepljeno poročanje zajema vse bančne skupine, ki jih neposredno nadzira ECB. Poleg tega se o novih atributih poroča skladno s koncepti metodologije AnaCredit, tako da se lahko podatki o posojilih in vrednostnih papirjih harmonizirano kombinirajo in analizirajo. Podrobni podatkovni nizi v okviru AnaCredit in statistike imetij vrednostnih papirjev temeljijo na sistemu registrov, ki vsebujejo popolne, točne in ažurne informacije o institucionalnih subjektih (register institucij in odvisnih družb, RIAD) in finančnih instrumentih (centralizirana baza vrednostnih papirjev, CSDB). Oba registra sta se leta 2018 zelo razširila.

Podobno se je v zadnjih letih, kot je bilo predvideno, razširila zmogljivost RIAD v okviru ESCB, ki je skupni podatkovni niz referenčnih podatkov o pravnih in drugih statističnih institucionalnih enotah, da bi se povečala podpora poslovnim procesom v Eurosistemu ter izboljšalo uspešno izvajanje nalog ESCB in EMN. Poleg tega je ECB junija 2018 objavila smernico o RIAD (Smernico ECB/2018/16), ki izboljšuje usklajevanje nalog, ki jih nacionalne centralne banke izvajajo v povezavi s poročanjem referenčnih podatkov sistemu RIAD. Leta 2018 je ECB napovedala spremembo uredbe o statistiki denarnih trgov (Uredbe ECB/2014/48). S spremenjeno uredbo bodo zajete transakcije z vsemi finančnimi nasprotnimi strankami, povečala se bo uporaba identifikatorja pravnih oseb (LEI) in okrepile obveznosti poročevalskih enot, da izpolnjujejo visoke zahteve, katerih namen je zaščititi neokrnjenost informacij. Po dveh javnih posvetovanjih je ECB 28. junija 2018 napovedala metodologijo za izračun eurske kratkoročne obrestne mere (€STR) (glej razdelek 5.1). €STR bo prvič objavljena z oktobrom 2019. ECB je medtem začela objavljati podatke (t. i. uvajalno €STR), s pomočjo katerih lahko udeleženci na trgu ocenijo ustreznost nove obrestne mere, še preden bo na voljo, ter prilagodijo svoje procese in postopke, da zagotovijo brezhiben prehod. Uvajalna €STR vključuje časovno vrsto dnevnih zgodovinskih podatkov od 15. marca 2017 dalje.

Nenehno se spreminja tudi makrostatistika, da bi ostala primerna za uporabo in ustrezala potrebam uporabnikov v spreminjajočem se svetu. Dne 17. februarja 2018 je bila objavljena nova uredba ECB o zahtevah za statistično poročanje za pokojninske sklade (Uredba ECB/2018/2). Cilj je povečati transparentnost in izboljšati primerljivost podatkov v tem hitro rastočem sektorju finančne panoge. Uredba bo odpravila pomanjkljivosti v trenutni neharmonizirani in nepopolni četrtletni statistiki o pokojninskih skladih, ki se objavlja od junija 2011, zlasti glede omejenega razširjanja podatkov o transakcijah zaradi njihove nezadostne kakovosti.

Smernica ECB o denarni in finančni statistiki je bila leta 2018 spremenjena (Smernica ECB/2018/17). Zdaj omogoča prenos dodatnih podatkov v ECB, če so na voljo v nacionalnih centralnih bankah. Ti podatki vključujejo mesečne informacije o prilagajanju posojil denarnih finančnih institucij (DFI), da bi se upoštevali prodaja in listinjenje posojil, navidezno združevanje denarnih sredstev, pozicije DFI v razmerju do Enotnega odbora za reševanje, razčlenitev kapitala in rezerv DFI v podkategorije ter podatke, po katerih je mogoče identificirati kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje v statistiki investicijskih skladov.

Spremenjena je bila tudi smernica ECB o zahtevah za statistično poročanje na področju zunanje statistike (Smernica ECB/2018/19), da bi zajela nove analitične zahteve na področju denarne politike in finančne stabilnosti, vključno z nadaljnjo integracijo med četrtletno plačilnobilančno statistiko in statistiko o stanju mednarodnih naložb ter nacionalnimi (tudi sektorskimi) računi. Glavne spremembe prinašajo dodatne sektorske in geografske razčlenitve. Ti podatki se bodo sporočali od marca 2021 dalje.

Makrostatistika lahko na več načinov izkoristi prednosti novo razvite podrobne podatkovne zbirke. S povezovanjem makropodatkov in podrobnih podatkov se lahko poveča kakovost statističnih podatkov, zagotovijo novi statistični rezultati ter izboljša analitična fleksibilnost. V zvezi s tem je ECB nadaljevala projekt povezovanja mikropodatkov (raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev) in makropodatkov (sektorski računi) o sredstvih in obveznostih gospodinjstev. Namen je pripraviti makroekonomske informacije o porazdelitvi premoženja in o zadolženosti v sektorju gospodinjstev, kar zagotavlja nove in dragocene informacije za ekonomsko analizo.

Skupna analiza časovno bližnjih mikropodatkov, ki so integrirani po tržnih segmentih, omogoča analizo bolj kompleksnega, nepredvidenega in hitro spreminjajočega se vedenja na trgu v bližnjem času. ECB je, da bi olajšala napredek v tej smeri, okrepila svojo angažiranost in vodilno vlogo v globalnih prizadevanjih za standardizacijo podatkov, kot sta sedaj že delujoči sistem identifikatorjev pravnih oseb, ki ga je treba zaradi polnega zajetja še razviti, in priprava standardov ISO. S sedanjimi prizadevanji za standardizacijo podatkov na trgih se bo izboljšala tudi kakovost glavnine zbranih podatkov ter zmanjšali operativni stroški in tveganja za vse.

7.2 Več transparentnosti in komuniciranja

ECB je leta 2018 nadaljevala prizadevanja, da poveča lastno transparentnost, saj so njeni statistični podatki dostopnejši, uporabnikom prijaznejši ter interaktivni za zunanje profesionalne uporabnike in širšo javnost. Skladno s pobudo ECB »najprej mobilno« so bila vsa statistična sporočila za javnost objavljena tudi v spletnih formatih, kar omogoča preprostejši dostop do statističnih podatkov in izmenjavo statističnih podatkov na družbenih omrežjih. Medtem ko je statistika ECB na voljo prek izboljšane zbirke statističnih podatkov – statističnega skladišča ECB – so na spletnem mestu »naša statistika« objavljeni novi statistični opisi in grafične predstavitve statistike euroobmočja in primerljive nacionalne statistike. Profesionalni uporabniki, na primer novinarji, lahko grafične predstavitve uporabijo v svojih objavah ali na svojih spletnih straneh v jeziku EU, ki ga sami izberejo.

Izpopolnili so se tudi nadzorniški statistični podatki o bankah kot odgovor na spremembe na trgu in v regulatornem okolju ter kot odziv na prošnje in povratne informacije uporabnikov. ECB zbira in objavlja četrtletne nadzorniške bančne statistične podatke o institucijah, ki jih ECB neposredno nadzira. Podatki vključujejo informacije o sestavi bilance stanja ter o dobičkonosnosti, kapitalski ustreznosti, finančnem vzvodu, financiranju in likvidnosti. Od tretjega četrtletja 2018 se je obseg podatkov razširil in zdaj vključuje tudi izpostavljenosti do širše opredeljene države, razčlenitev sredstev po hierarhiji poštene vrednosti in parametre kreditnega tveganja na podlagi notranjih bonitetnih ocen. Poleg tega je ECB leta 2018 prvič objavila posamezne informacije iz tretjega stebra o tveganju prilagojeni aktivi po vrstah tveganj ter po računski metodi za globalne sistemsko pomembne institucije, ki jih nadzira ECB, in druge sistemsko pomembne institucije (75 institucij), poleg treh stopenj solventnosti in finančnega vzvoda za 118 pomembnih institucij. Nova raven transparentnosti deležnikom omogoča, da izvajajo smiselne primerjave bonitetnih meril. Leta 2018 je ECB izboljšala komunikacijo z bančno panogo v zvezi z zagotavljanjem kakovosti nadzorniških podatkov. Predstavniki bančnega sektorja so bili povabljeni k razpravi o razvoju dodatnega preverjanja kakovosti podatkov v okviru EMN. Zaradi transparentnosti je bil prvi seznam takšnega preverjanja objavljen na spletnih straneh ECB in nacionalnih pristojnih organov.

ECB je bila tudi eden od soorganizatorjev polletne »Konference evropskih statističnih deležnikov 2018« v Bambergu v Nemčiji, kjer so se ponudile priložnosti za mreženje in razpravo o statistični metodologiji med deležniki evropske statistike s področja znanosti, akademije, pripravljavcev statističnih podatkov in družbenih skupin. ECB je slavila tudi prvih 20 let statistike ESCB s konferenco z naslovom »Deveta statistična konferenca ECB – 20 let statistike ESCB: kaj sledi?« (glej okvir 8).

8 Prednostna raziskovalna področja v ECB

Prednostna raziskovalna področja se v ECB redno revidirajo in prilagajajo z namenom, da bi zagotovili dobre analitične temelje za spopad z izzivi, s katerimi se soočajo oblikovalci politik v ECB. Sodelovanje znotraj ESCB spodbujajo tekoče dejavnosti treh raziskovalnih grozdov in dveh raziskovalnih mrež. V okolju negativnih obrestnih mer denarne politike so bila prednostna raziskovalna področja v letu 2018 še naprej osredotočena na transmisijo nestandardnih ukrepov denarne politike ter interakcijo med denarno politiko, finančno stabilnostjo in realnimi sektorji gospodarstva. Študije so ocenjevale učinek nestandardnih ukrepov, ki so z zmanjšanjem tržne negotovosti in izboljšanjem dostopa do bančnega financiranja za mala in srednje velika podjetja predstavljali protiutež gospodarskim posledicam neugodnih finančnih šokov. Po vzpostavitvi okvira makrobonitetne politike je bila ustanovljena nova raziskovalna delovna skupina, zadolžena za preučevanje interakcije med denarno in makrobonitetno politiko ter optimalnega usklajevanja med njima. Druge prednostne naloge so zadevale vlogo finančnih dejavnikov pri vedenju podjetij in gospodinjstev v euroobmočju, dinamiko oblikovanja cen in plač ter oblikovanje institucionalnih in političnih dogovorov za krepitev EMU. Vloga finančnih trenj pri širjenju šokov denarne politike in gospodarskih šokov ima pomembno mesto v novi različici modela ECB za celotno euroobmočje ter pri nadaljnjem razvoju večdržavnih modelov, ki se uporabljajo za napovedovanje in analizo denarne politike.^[53]

8.1 Dejavnosti raziskovalnih grozdov v ESCB in projekta PRISMA

Da bi še okrepili sodelovanje med raziskovalci ESCB, so se vodje raziskovalnih oddelkov v ESCB leta 2016 odločili, da uvedejo tri raziskovalne grozde. Namen grozdov je z delavnicami in skupnimi raziskovalnimi projekti usklajevati prizadevanja na prednostnih raziskovalnih področjih (glej sliko 2).

V letu 2018 so raziskovalni grozdi organizirali več delavnic, na katerih so raziskovalne ekipe obravnavale vprašanja, kot so optimalno oblikovanje denarne politike v razmerah negotovosti, pomanjkljivosti finančnih trgov in prelivanje negativnih posledic med državami. V zvezi s finančno stabilnostjo so bile na eni od delavnic obravnavane posledice kapitalskih in likvidnostnih zahtev za vedenje bank in za denarne trge. Drug sklop raziskav se je osredotočal na mikroekonomske dejavnike, ki določajo rast produktivnosti, zlasti na vlogo finančnih trenj, neustreznega dodeljevanja kreditov in organizacije proizvodnje. Na podlagi prvih rezultatov je bilo izpostavljeno, da je za razumevanje dinamike skupne rasti produktivnosti pomembno upoštevati vlogo malih podjetij.

Kar zadeva raziskovalne mreže Eurosistema/ESCB, je mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev nadaljevala delo v zvezi s tretjim valom raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev, katere rezultati bodo predvidoma objavljeni v letu 2019. Mreža je v okviru svojih raziskav med drugim preučevala posledice heterogenosti gospodinjstev za transmisijo denarne politike. Raziskovalci mreže so denimo kvantificirali, kako denarna politika vpliva na potrošnjo posameznih gospodinjstev glede na njihov zaposlitveni status in strukturo njihovih portfeljev. Ugotovitev, da denarna politika nesorazmerno vpliva na zaposlenost na spodnjem koncu dohodkovne porazdelitve, pomeni, da se je zaradi ekspanzivne denarne politike v euroobmočju zmanjšala neenakost pri dohodku in potrošnji. Raziskave mreže so potekale tudi na področjih, kot je vpliv negotovosti na odločitve gospodinjstev, finančna šibkost gospodinjstev in merjenje zgornjega konca porazdelitve premoženja. Poleg tega so omenjeno anketo na veliko uporabljali tudi zunanji raziskovalci.

PRISMA (price-setting micro data analysis) – nova raziskovalna mreža ESCB, ustanovljena leta 2018 po naročilu Sveta ECB – bo preučevala oblikovanje cen v posameznih podjetjih in v sektorju trgovine na drobno na podlagi nizov mikropodatkov o cenah. Raziskave bodo obravnavale razmerje med oblikovanjem cen in skupno dinamiko inflacije. Raziskovalci bodo zlasti preučevali, ali se je v obdobju nizke inflacije oblikovanje cen spremenilo ter ali nanj vplivajo naravnanost denarne politike, stanje gospodarskega cikla in vrste agregatnih šokov, ki vplivajo na gospodarstvo.

Ker je zdaj okvir makrobonitetne politike vzpostavljen, je bila ustanovljena nova raziskovalna delovna skupina, ki bo preučevala interakcijo med denarno in makrobonitetno politiko. Delovna skupina se bo med drugim osredotočala na prelivanje negativnih posledic med politikama, vključno z učinki denarne politike na finančno stabilnost in z učinki ukrepov makrobonitetne politike na realno gospodarstvo. Glede na omenjeno prelivanje se bo delovna skupina osredotočala tudi na optimalno usklajevanje med politikama.

8.2 Konference in objave

Da bi ECB vzdrževala širok dialog z ekonomisti v akademskih krogih in v drugih institucijah, ki določajo ekonomske politike, je leta 2018 organizirala več pomembnejših dogodkov, med katerimi sta forum ECB o centralnem bančništvu v Sintri in druga letna raziskovalna konferenca ECB. Prejšnja konferenca se je osredotočala na izvore in posledice nizke inflacije, ki je spremljala okrevanje po krizi v številnih visoko razvitih gospodarstvih, vključno z oblikovanjem cen in plač ter vlogo inflacijskih pričakovanj. V okviru letne raziskovalne konference ECB so bile leta 2018 predstavljene inovativne raziskave o temah, kot so vloga trgov finančnega premoženja pri signaliziranju naravnanosti denarne politike, hipotekarni trgi, gibanje konkurenčnosti na finančnih in blagovnih trgih ter globalizacija. Druge pomembne konference so se ukvarjale s strukturnimi reformami v euroobmočju, s svetovno trgovinsko menjavo, trgi dela in digitalizacijo ter z denarno in makrobonitetno politiko.^[54]

Številnim raziskovalnim dejavnostim ECB je sledila tudi objava člankov v strokovnih revijah in delovnih zvezkih. V seriji delovnih zvezkov ECB (Working Paper Series) je bilo leta 2018 objavljenih 98 člankov. Poleg tega so bile številne analitične študije, ki so bolj usmerjene v denarno politiko, objavljene v okviru serije občasnih delovnih zvezkov (Occasional Paper Series), serije statističnih zvezkov (Statistics Paper Series) in serije razprav ECB (Discussion Paper Series). Sklop visoko kakovostnih raziskav je bil tudi podlaga za okrepljeno obveščanje širše javnosti o rezultatih raziskav ECB, pri čemer je bilo leta 2018 v raziskovalnem biltenu ECB (ECB Research Bulletin) objavljenih 12 člankov.^[55]

9 Pravne dejavnosti in dolžnosti

To poglavje obravnava pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB, poroča o mnenjih ECB in primerih neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, ter spremlja skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa.

9.1 Pristojnost Sodišča Evropske unije v zvezi z ECB

Marca 2018 je Splošno sodišče Evropske unije (»Splošno sodišče«) zavrnilo odškodninsko tožbo, ki jo je proti ECB v zadevi T-124/17 vložilo združenje upokojencev ESTAMEDE, subjekt zasebnega prava. Člani združenja ESTAMEDE so upravičenci grškega pokojninskega sklada inženirjev in izvajalcev javnih del. Zahtevana odškodnina je bila povezana z odbitki, ki so vplivali na nekatere grške državne obveznice v okviru delnega prestrukturiranja grškega javnega dolga leta 2012, pri čemer naj bi škoda nastala pokojninskemu skladu in njegovim upravičencem, ne pa samemu združenju. Tožeča stranka je poskušala v tožbi pripisati ECB odgovornost za različne kršitve prava in načel EU, vključno s temeljnimi pravicami, ki jih varuje Listina EU o temeljnih pravicah, kot je lastninska pravica. Splošno sodišče je s svojim sklepom tožbo zavrnilo kot očitno nedopustno, ne da bi odločalo o vsebini zadeve, s čimer je izključilo vsakršno odgovornost ECB za zahtevano odškodnino. Splošno sodišče je menilo, da tožeča stranka nima procesnega upravičenja pred Splošnim sodiščem in da tožba ne izpolnjuje formalnih meril dopustnosti.

Julija 2018 je Splošno sodišče zavrnilo tudi odškodninski tožbi, ki so ju proti ECB in drugim subjektom vložili nekateri imetniki vlog, delničarji in imetniki obveznic pri ciprskih bankah, ki so bile predmet ukrepov reševanja iz leta 2013 (zadevi T-680/13 in T-786/14). Sodbi sledita odločbam Sodišča Evropske unije (»Sodišča«) iz leta 2016 v dveh pritožbenih zadevah (zadevi Mallis^[56] in Ledra^[57]), ki sta se nanašali na podoben predmet. Tožeče stranke so trdile, da so ECB in druge tožene stranke zadevne ukrepe reševanja uvedle med drugim na podlagi njihovega sodelovanja na sestankih Euroskupine, njihove vloge pri pogajanju o ciprskem memorandumu o soglasju in pri njegovem sprejetju ter na podlagi sklepov Sveta ECB o zagotovitvi izredne likvidnostne pomoči. Splošno sodišče je ugotovilo, da ECB in druge tožene stranke niso kršile lastninske pravice, načela varstva legitimnih pričakovanj ali načela enake obravnave. Zoper sodbi je bila vložena pritožba pri Sodišču.

Decembra 2018 je Sodišče odločilo, da ob preučitvi vprašanj, ki jih je v zadevi C-493/17 (Weiss) v predhodno odločanje predložilo nemško zvezno ustavno sodišče, ni bil ugotovljen noben element, ki bi lahko vplival na veljavnost programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja na sekundarnih trgih, ki ga je izvajala ECB. Prvič, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja spada na področje denarne politike in upošteva načelo sorazmernosti. Specifični cilj programa je mogoče povezati s poglavitnim ciljem denarne politike Unije, pri njegovi kvantitativni konkretizaciji kot ohranjanje srednjeročne stopnje inflacije na ravni pod 2%, vendar blizu te meje, pa ni očitno, da bi bila storjena očitna napaka pri presoji ali da bi ta konkretizacija presegala okvir, določen s Pogodbama. Poleg tega je ECB uravnotežila različne obstoječe interese tako, da bi se pri izvajanju programa dejansko preprečil nastanek neugodnih položajev, ki bi bili glede na cilj tega programa očitno nesorazmerni. Glede na tveganja, ki bi jim lahko bile izpostavljene nacionalne centralne banke zaradi znatnega obsega nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, se je ECB odločila proti uvedbi splošnega pravila o delitvi izgub. Drugič, program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je skladen s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Dejstvo, da program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja omogoča, da se na makroekonomski ravni predvidi nakup znatnega obsega obveznic na sekundarnem trgu, ne more na ravni posameznega zasebnega gospodarskega subjekta povzročiti gotovosti, ki bi mu omogočala, da bi de facto deloval kot posrednik Eurosistema pri neposrednem nakupu obveznic od institucionalnih enot ali oseb javnega prava držav članic. Poleg tega takšna makroekonomska predvidljivost ne zmanjšuje spodbude državam članicam, da vodijo zdravo proračunsko politiko, saj je program začasen in pogojen, obstaja pa tudi vrsta varovalk, ki omejujejo njegov vpliv na omenjeno spodbudo. Sodišče je tudi navedlo, da prepoved denarnega financiranja ne izključuje imetja obveznic do zapadlosti ali nakupa obveznic z negativnim donosom do zapadlosti. Na podlagi te predhodne odločbe bo nemško zvezno ustavno sodišče odločilo o ustavnih pritožbah, s katerimi se posredno izpodbija program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja.

9.2 Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB. Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu ECB. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

ECB je leta 2018 sprejela 16 mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 42 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Na ravni EU je ECB sprejela mnenja o osnutkih pravnih predpisov v zvezi z makro- in mikrobonitetnimi nadzorniškimi zadevami, vključno z reformo Evropskega odbora za sistemska tveganja,^[58] Evropskega bančnega organa^[59] ter Evropskega organa za vrednostne papirje in trge,^[60] o kapitalski obravnavi nedonosnih izpostavljenosti in kritih obveznic,^[61] o bonitetni obravnavi investicijskih podjetij^[62] ter o krepitvi vloge Evropskega bančnega organa pri preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.^[63] ECB je sprejela mnenja o drugih osnutkih pravnih predpisov EU, ki vplivajo na finančne trge, med katerimi so reforma trgov kritih obveznic,^[64] pravna ureditev skrbnikov kreditov, kupcev kreditov in poplačila iz naslova zavarovanja s premoženjem,^[65] nadomestila za čezmejna plačila in pretvorbo valut^[66] ter pravo, ki se uporablja v zvezi z učinki odstopa terjatev za tretje osebe.^[67] ECB je izdala tudi mnenja o okviru, ki ureja ekonomsko in monetarno unijo, med katerimi so krepitev fiskalne odgovornosti in srednjeročne proračunske usmeritve v državah članicah,^[68] predlagana vzpostavitev evropske stabilizacijske funkcije za naložbe^[69] in predlagana ustanovitev Evropskega denarnega sklada.^[70] ECB je izrazila tudi mnenje o evropski statistiki podjetij^[71] in o programu EU za usposabljanje na področju preprečevanja ponarejanja eura (program »Pericles IV«).^[72]

ECB je sprejela mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki zadevajo nacionalno centralno banko, med katerimi so upravljanje in finančna neodvisnost centralne banke Central Bank of Cyprus,^[73] institucionalna neodvisnost centralne banke Българска народна банка (Bolgarska narodna banka),^[74] državna revizija Hrvatske narodne banke,^[75] ureditev odgovornosti članov upravnega odbora in zaposlenih v centralni banki Banca Naţională a României,^[76] zahteve centralne banke Magyar Nemzeti Bank glede obveznih rezerv^[77] ter prenos različnih nalog na nacionalne centralne banke glede zadev, kot so spremljanje skladnosti z medbančnimi provizijami za kartične plačilne transakcije,^[78] varnost in zaščita kritične infrastrukture,^[79] varnost omrežij in informacijskih sistemov v finančnem sektorju,^[80] dejavnosti listinjenja,^[81] izdajanje kritih obveznic,^[82] postopki konverzije kreditov v švicarskih frankih v kredite v eurih,^[83] dejavnosti kreditnih institucij, ki zadevajo trge finančnih instrumentov,^[84] dokumenti kreditnih institucij s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih,^[85] pooblastila za izvajanje preiskav in sprejemanje izvršilnih ukrepov zaradi dajanja neresničnih ali zavajajočih informacij s strani kreditnih in finančnih institucij,^[86] naloge v zvezi z regulacijo nekaterih varčevalnih računov,^[87] sodelovanje s pristojnimi organi pri vračilu denarnih sredstev iz posameznih davčnih oaz,^[88] vzdrževanje centralnega registra bančnih računov in finančnih transakcij^[89] ter nacionalna zbirka podatkov o zavarovalnih zahtevkih.^[90] Ker so centralne banke financirale izvajanje nalog države, je bila ponavljajoča tema v številnih od teh mnenj presoja prenosa novih nalog na nacionalne centralne banke z vidika prepovedi denarnega financiranja iz člena 123 Pogodbe.

ECB je izdala tudi mnenja o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov v zvezi z makro- in mikrobonitetnim nadzorom kreditnih in finančnih institucij, med katerimi so vzpostavitev tesnega sodelovanja med ECB in centralno banko Българска народна банка (Bolgarska narodna banka),^[91] reforma italijanskih zadružnih bank,^[92] makrobonitetni instrumenti v Španiji,^[93] makrobonitetni mandat centralne banke ter upravljanje kreditnih institucij v Bolgariji,^[94] makrobonitetni instrumenti za odpravo neravnovesij v sektorju stanovanjskih nepremičnin in vzajemno izvajanje makrobonitetnih instrumentov v Luksemburgu,^[95] uvedba količnika medbančnih virov financiranja na Madžarskem,^[96] zahteve glede odplačevanja hipotekarnih kreditov na Švedskem,^[97] fiksni prejemki direktorjev sistemsko pomembnih kreditnih institucij na Nizozemskem,^[98] prenos nadzorniških podatkov za statistične namene v Nemčiji,^[99] reorganizacija poljskega organa za finančne storitve^[100] ter financiranje in upravljanje malteškega organa Financial Services Authority.^[101]

ECB je sprejela mnenja o drugih osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki vplivajo na kreditne in finančne institucije, med katerimi so okvir za reševanje zaostalih plačil hipotekarnih kreditov in ureditev dejavnosti lastništva kreditnih pogodb na Irskem,^[102] pravni okvir za krite obveznice na Češkem in Slovaškem,^[103] okvir za listinjenje na Cipru,^[104] konverzija kreditov v švicarskih frankih v kredite v eurih v Sloveniji,^[105] formula za obrestovanje sredstev na nekaterih reguliranih varčevalnih računih v Franciji^[106] in obveznosti zagotavljanja pripravljenosti finskega finančnega sektorja v nepredvidljivih/izrednih razmerah.^[107]

Zaradi vse večjega pomena kibernetske varnosti je ECB več državam članicam izdala mnenja o vplivu nacionalne zakonodaje o informacijski in kibernetski varnosti na kritično tržno infrastrukturo ter nadzor skrbnega in varnega poslovanja kreditnih institucij.^[108] ECB je izrazila tudi mnenje o novih pravilih zaokroževanja pri plačilih v eurih v Belgiji.^[109]

Zabeležen je bil en primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o predlagani zakonodaji Unije. ECB ni bila zaprošena za mnenje o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja v zvezi z učinki odstopa terjatev za tretje osebe. ECB je v tem primeru izdala mnenje na lastno pobudo, v katerem je opozorila na pomanjkljivosti predlagane izbire prava, ki ureja učinke odstopa terjatev za tretje osebe^[110]. Ta primer je »nedvomen in pomemben« primer neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB. Oba primera neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja iz leta 2017 ter primer, ugotovljen leta 2018, so »nedvomni in ponavljajoči se« primeri.

V letu 2018 je bil ugotovljen en horizontalen problem v zvezi z nacionalnimi zakoni, s katerimi se izvaja Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji. Ker so nekatere države članice pri prenosu te direktive v nacionalno zakonodajo uveljavile diskrecijsko pravico, ECB trenutno ocenjuje, koliko je to do zdaj bistveno vplivalo na njena področja svetovalne pristojnosti, kar zadeva nacionalne centralne banke, plačilne in poravnalne sisteme oziroma naloge ECB v zvezi z bonitetnim nadzorom kreditnih institucij. ECB je do zdaj v zvezi s to zadevo nacionalnemu organu izdala eno pismo zaradi neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja (Ciper). Poleg tega se romunske oblasti niso posvetovale z ECB o izrednem vladnem odloku, ki uvaja davek na bilančno vsoto bank.

9.3 Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU in ECB izvajajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja in bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Vzporedno s Svetom ECB spoštovanje teh določil spremlja tudi Evropska komisija.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Takšni nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Dejavnosti spremljanja, ki so se izvajale v letu 2018, potrjujejo, da so bile določbe členov 123 in 124 Pogodbe in povezanih uredb Sveta v obravnavanem obdobju na splošno upoštevane.

Spremljanje je razkrilo, da večina nacionalnih centralnih bank v EU leta 2018 ni imela vzpostavljene politike obrestovanja vlog javnega sektorja, ki bi bila v celoti skladna z zgornjo mejo obrestovanja. Vseeno morajo nekatere nacionalne centralne banke zagotoviti, da obrestovanje vlog javnega sektorja ne presega zgornje meje.

V Letnem poročilu ECB 2016 je bilo navedeno, da ustanovitev in financiranje družbe za upravljanje, MARK Zrt., s strani Magyar Nemzeti Bank predstavlja kršitev prepovedi denarnega financiranja, ki jo je bilo treba odpraviti. Potem ko je Magyar Nemzeti Bank izvedla potrebne korektivne ukrepe, je bil primer zaključen.

Po pomislekih, ki jih je ECB izrazila v letnih poročilih od leta 2014 dalje, je ECB še naprej spremljala več programov, ki jih je v letih 2014 in 2015 uvedla Magyar Nemzeti Bank. Magyar Nemzeti Bank je leta 2018 še naprej ukrepala, da bi odpravila pomisleke ECB, ter je istega leta zaključila program nakupov madžarskih umetnin in kulturnih objektov. Zaradi njihove številnosti, obsega in velikosti pa bo ECB še naprej natančno spremljala skladnost teh operacij s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Poleg tega bo ECB še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank novembra 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z institucijo IBRC, v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2018 s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem je pomemben korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z ambicioznejšim razporedom prodaje bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

10 Ključne prioritete na evropski in mednarodni ravni

ECB je leta 2018 ohranjala tesen dialog z različnimi evropskimi forumi in institucijami, vključno z Evropskim svetom, Ekonomsko-finančnim svetom, Euroskupino, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Med temami razprav na sejah Evropskega sveta, Euroskupine in Ekonomsko-finančnega sveta (ECOFIN), kjer so sodelovali predsednik ECB in drugi člani Izvršilnega odbora, so bili gospodarski obeti, poglabljanje ekonomske in monetarne unije (EMU) ter okvir EU za javnofinančno in ekonomsko upravljanje.

10.1 Poglabljanje EMU

ECB se je leta 2018 s strokovnim svetovanjem v okviru svojih pristojnosti in znanja udeleževala razprav o krepitvi EMU. Razprave v forumih EU so bile osredotočene na tri glavne zadeve: dokončanje bančne unije, reformo Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS) in zasnovo instrumenta euroobmočja za makroekonomsko stabilizacijo. Med ključnimi izhodišči za to razpravo sta bila razmislek, ki ga je Evropska komisija objavila maja 2017 s predlogi na to temo, ter francosko-nemški sporazum, sklenjen v Mesebergu junija 2018.

Prvič, v zvezi z bančno unijo^[111] se je pripravljal regulativni paket, v katerem so direktive in uredbe, ki predpisujejo količnik finančnega vzvoda, da se bankam prepreči čezmerno povečevanje finančnega vzvoda, krepitev na tveganja občutljivih kapitalskih zahtev za banke, ki trgujejo z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti, ter večjo sposobnost pokrivanja izgub in dokapitalizacije v globalnih sistemsko pomembnih bankah. Poleg tega je bil dosežen dogovor o novih zahtevah glede minimalnega kritja izgub iz novih nedonosnih izpostavljenostih v bančnih bilancah. Obenem je bilo na junijskem in decembrskem vrhu držav euroobmočja sklenjeno, da bo EMS postal podporni mehanizem enotnega sklada za reševanje bank. V zvezi z evropskim sistemom jamstva za vloge evropski voditelji razmišljajo o nadaljevanju dela, kot bo potrebno, pri čemer so ustanovili delovno skupino na visoki ravni, ki bo poročala junija 2019. Ob upoštevanju vseh elementov načrta iz leta 2016 v ustreznem zaporedju je v pripravi načrt za začetek političnih pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge. Medtem so banke v euroobmočju s podporo evropskega bančnega nadzora še naprej krepile svoje bilance, zmanjševale svoj finančni vzvod in še zmanjšale obseg nedonosnih posojil. Dosežen je bil tudi nadaljnji napredek pri evropski uniji kapitalskih trgov, skladno z akcijskim načrtom o oblikovanju unije kapitalskih trgov iz leta 2015.

Drugič, v luči razprav o reformi EMS je ECB izdala mnenje, v katerem je podprla, da se EMS umesti v pravni okvir EU, s čimer se bodo izboljšali preventivni instrumenti finančne pomoči ob izpolnjevanju ustreznih pogojev ter preverila upravljavska struktura mehanizma, da se omogoči hitro in verodostojno odločanje na podlagi visokokakovostnega neodvisnega strokovnega svetovanja.

Tretjič, nadaljevalo se je delo v zvezi z zasnovo in časovnim okvirom instrumenta za fiskalno stabilizacijo ter v zvezi z drugimi možnimi proračunskimi instrumenti za euroobmočje. Skladno s poročilom petih predsednikov iz leta 2015 je ECB pozdravila ta prizadevanja ter poudarila, da bi moral vsak fiskalni instrument podpirati agregatno povpraševanje, zlasti v recesiji, ki zajame celotno euroobmočje, pri tem pa je treba preprečiti, da bi bile ogrožene spodbude v smeri oblikovanja razumnih nacionalnih ekonomskih in javnofinančnih politik. ECB je objavila tudi mnenje o predlogu Evropske komisije v zvezi z evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe (ESFN). Na decembrskem vrhu držav euroobmočja je Euroskupina dobila nalogo, naj pripravi proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost za euroobmočje in države članice v ERM II na prostovoljni podlagi v kontekstu večletnega finančnega okvira. Med drugimi razmišljanji v forumih EU je bil predlog uredbe Evropske komisije o vrednostnih papirjih, kritih z državnimi obveznicami.

V zvezi s strukturnimi gospodarskimi vprašanji je Evropska komisija predlagala program podpore pri izvajanju reform, s katerim bi podprli izvajanje strukturnih reform kot del naslednjega večletnega finančnega okvira (2021–2027). EU se je tudi strinjala, da bo namenila več sredstev za že obstoječi program podpore pri izvajanju strukturnih reform, katerega skupni proračun za obdobje 2017–2020 bi tako znašal 222,8 milijona EUR.

V okviru razprave o poglabljanju EMU je ECB večkrat poudarila, da sta polno izvajanje proračunskih pravil in učinkovitejše usklajevanje ekonomskih politik še vedno ključna pogoja za okrepitev odpornosti euroobmočja in izgradnjo zaupanja med državami članicami, da napredujejo v smeri nadaljnje integracije. V zvezi s tem je bil napredek manj kot zadovoljiv.

10.2 Izvajanje demokratične odgovornosti

Demokratična odgovornost ECB je nujna protiutež njeni neodvisnosti. ECB je neodvisna institucija, ki lahko po prostem preudarku in po potrebi uporablja različne instrumente, da opravi svoje naloge in izpolni svoj mandat. Neodvisnost je plod demokratične odločitve v okviru ratifikacije Pogodb, po katerih ima ECB jasen mandat, zaradi katerega je odgovorna javnosti. Demokratična odgovornost, ki jo dopolnjuje sodni pregled s strani Sodišča Evropske unije, zagotavlja, da neodvisnost ni razlog za arbitrarnost in da ECB izpolnjuje svoj mandat.

Pogodbe zaupajo Evropskemu parlamentu – kot demokratično izvoljenemu predstavniškemu organu državljanov EU – osrednjo vlogo pri pozivanju ECB k odgovornosti. Leta 2018 je predsednik ECB sodeloval na štirih rednih zaslišanjih Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v Evropskem parlamentu.^[112] Predsednik je sodeloval tudi na plenarni razpravi Evropskega parlamenta o letnem poročilu ECB in ECB je objavila odziv na prispevek Evropskega parlamenta v okviru resolucije o Letnem poročilu ECB 2016.^[113] ECB uresničuje svoje obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo tudi z rednim poročanjem in odgovori na pisna vprašanja poslancev Evropskega parlamenta. Leta 2018 je predsednik ECB prejel 36 pisem, ki so vsebovala taka vprašanja, odgovori nanje pa so bili objavljeni na spletnem mestu ECB.^[114] Večina vprašanj poslancev se je osredotočala na izvajanje nestandardnih ukrepov denarne politike ECB, gospodarske in finančne razmere ter institucionalna vprašanja ECB in EU. ECB je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu EU tudi za aktivnosti bančnega nadzora.^[115]

ECB je še naprej sodelovala v razpravi o neodvisnosti in odgovornosti centralnih bank, ki se pojavlja v zadnjih letih. Leta 2018 so imeli člani Izvršilnega odbora več govorov na to temo,^[116] članek v Ekonomskem biltenu pa obravnava razvoj praks ECB na področju demokratične odgovornosti.^[117] Članek med drugim predstavlja nove kvantitativne in kvalitativne ugotovitve o tem, kako so se stiki ECB z Evropskim parlamentom okrepili in razvijali med krizo z vidika pogostosti, oblike in vsebine.

Glede na anketo Eurobarometra^[118] je v letu 2018 priljubljenost eura dosegla novo rekordno vrednost, saj enotno valuto podpira 75% od 340 milijonov državljanov euroobmočja. To je od uvedbe eura najvišja raven podpore, ki jo beleži ta anketa.

10.3 Posledice brexita

ECB, ki ni stranka v pogajanjih, je še naprej spremljala in ocenjevala dogajanja okrog brexita v okviru svojih pristojnosti. V pregledu finančne stabilnosti iz novembra 2018 so obravnavane možne posledice brexita za finančno stabilnost v euroobmočju. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da brexit na splošno predstavlja omejeno tveganje za finančno stabilnost v euroobmočju, predvsem zaradi različnih možnosti, ki so na voljo zasebnemu sektorju za zmanjšanje potencialnih tveganj. S prehodom na novo ravnovesje po brexitu bodo nastali enkratni stroški prilagajanja, pojavi pa se lahko tudi tveganje trenj na nekaterih segmentih trga, če ne bodo ustrezno pripravljeni na prehod. Vendar se zdi, da je tveganje, da bi bilo realno gospodarstvo euroobmočja prikrajšano za dostop do finančnih storitev po odhodu Združenega kraljestva iz EU, omejeno. Podobno so iz analize razvidna na splošno omejena tveganja za kapitalski položaj bančnega sektorja v euroobmočju. Vendar bi lahko trdi brexit povzročil širše in resnejše prevrednotenje na trgih kot v letu 2018 ter pripeljal do nenadnega povečanja premij za tveganje in volatilnosti.

Aprila 2018 sta ECB in Bank of England ustanovili skupno strokovno delovno skupino, ki se osredotoča na upravljanje tveganj v obdobju okoli 30. marca 2019 na področju finančnih storitev. Skupina je oktobra 2018 seznanila Evropsko komisijo in ministrstvo za finance Združenega kraljestva o svojih ugotovitvah.

Predsednik ECB je na zaslišanju februarja 2018 pred Evropskim parlamentom izpostavil pomen napredka pri ključnih delih finančne zakonodaje EU – kot je druga uredba o evropskih tržnih infrastrukturah – veliko pred brexitom, da bi bili pripravljeni na vse možne nepredvidljive dogodke, vključno s scenarijem brez dogovora.

ECB in nacionalni nadzorniki so se na področju evropskega bančnega nadzora osredotočali na obveščanje in izvajanje nadzorniških pričakovanj v zvezi z brexitom, na oceno brexitskih načrtov in vlog za izdajo dovoljenja mednarodnim bankam, ki svoje poslovanje selijo iz Združenega kraljestva v euroobmočje, ter na oceno brexitskih načrtov bank v euroobmočju, ki izvajajo pomembne dejavnosti v Združenem kraljestvu. Podrobnejše informacije so na voljo v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2018.

Do presečnega datuma v tem poročilu sporazum o izstopu še ni bil sklenjen.

10.4 Mednarodni odnosi

G20

V okolju nadaljnje gospodarske rasti, vendar ob povečanih negativnih tveganjih za svetovne gospodarske obete, so finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 razpravljali o posledicah trgovinskih napetosti za svetovno gospodarstvo v letu 2018 ter poudarili, da je treba okrepiti dialog in ukrepe za zmanjšanje tveganj. Članice skupine G20 so preučile tudi posledice zaostrenih svetovnih finančnih pogojev, zlasti za nastajajoča tržna gospodarstva. Skupina G20 je nadaljevala spremljanje, katerega namen je doseči močno, vzdržno, vključujočo in uravnoteženo globalno rast, ter preučila napredek v smeri cilja skupne 2-odstotne rasti do leta 2018. Ukrepi, izvedeni v tem kontekstu, so pripravili svetovno gospodarstvo na rast, ki presega 2%, čeprav naj bi bil ta cilj dosežen pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank so obnovili svojo zavezo stabilnim tečajem in izvajanju reform v finančnem sektorju. Med argentinskim predsedovanjem skupini G20 sta bila med prednostnimi nalogami lažje financiranje infrastrukture in prihodnost dela. Skupina G20 je nadaljevala tudi prizadevanja na področju mednarodne obdavčitve ter pretehtala prednosti in potencialna tveganja v zvezi s tehnološkimi inovacijami, kot so kriptoimetja. Skupina je ponovno potrdila svojo zavezo nadaljnji krepitvi svetovne finančne varnostne mreže, v središču katere je MDS, ki je močan, se financira iz kvot in ima dovolj sredstev, ter krepitvi svetovne finančne arhitekture. V tem kontekstu je skupina uglednih osebnosti v okviru G20 za globalno finančno upravljanje objavila poročilo z naslovom »Making the Global Financial System Work for All«.

Politike v zvezi z MDS in mednarodno finančno arhitekturo

ECB je še naprej imela dejavno vlogo v razpravah o mednarodnem denarnem in finančnem sistemu v MDS ter drugih forumih, pri čemer je spodbujala skupni evropski vidik s stališča centralne banke.^[119] MDS je razpravljal ali začel pomembno revizijo svojih politik v okviru nadzora in posojanja. Februarja 2018 je MDS uvedel pomembna pojasnila svojih politik, ki se nanašajo na zasnovo programov v valutnih unijah. Aprila 2018 je bil dokončan vmesni pregled nadzora, ki ga izvaja MDS, neodvisni ocenjevalni urad MDS pa je decembra 2018 izdal priporočila o finančnem nadzoru s strani MDS. MDS je začel tudi pregled pogojev in zasnove programov, ki jih podpira sklad, ter pregled okvira vzdržnosti dolga v državah z dostopom do trga. Poleg tega se je leta 2018 nadaljevalo delo v zvezi s 15. pregledom kvot MDS.

Julija 2018 je MDS dokončal prvi program ocene finančnega sektorja v euroobmočju (FSAP) – obsežno vajo, ki je vključevala več evropskih institucij, med drugim tudi centralnobančni in nadzorniški del ECB. MDS je poudaril, da se je bančni nadzor v euroobmočju močno izboljšal, odkar obstaja enotni mehanizem nadzora. Poleg tega se je odpornost velikih bank v euroobmočju povečala, čeprav je mogoče opaziti določene ranljivosti v povezavi s kreditnim in tržnim tveganjem. Ta vaja bo prispevala tudi k lažji izvedbi programa na ravni držav euroobmočja. Na posvetovanju MDS o ekonomskih politikah v euroobmočju, ki je bilo prav tako opravljeno julija 2018, je bilo ugotovljeno, da je konjunktura v euroobmočju še vedno močna, čeprav se upočasnjuje v smeri bolj umirjene dinamike. Poleg tega sta v nekaterih državah članicah še vedno izjemno pomembna oblikovanje zadostnih rezerv in izvajanje strukturnih reform. Oktobra 2018 je MDS na letnem srečanju na Baliju predstavil balijsko finteh agendo, v sklopu katere obravnava priložnosti in tveganja, ki jih prinaša razvoj finančne tehnologije, ter se osredotoča na posledice takega razvoja za finančni sektor.

Mednarodno sodelovanje med centralnimi bankami

ECB se je ob upoštevanju omejenih virov, ki jih ima na voljo, še naprej pozitivno odzivala na veliko zanimanje centralnih bank zunaj EU za izmenjavo izkušenj, kar je odraz pomembne vloge ECB v svetovnem gospodarstvu in vloge, ki jo ima kot evropska institucija.

ECB je razširila geografski domet sodelovanja s sklenitvijo memoranduma o sodelovanju z južnoafriško centralno banko. Poleg tega je še nadgradila odnose s ključnimi centralnimi bankami v Aziji in Južni Ameriki na podlagi obstoječih dvostranskih memorandumov o sodelovanju. ECB je okrepila tudi sodelovanje z regionalnimi organizacijami, da bi dosegla še širšo javnost. Nadaljevale so se tudi razprave na ravni Eurosistema na sestanku višjih predstavnikov Eurosistema in njihovih kolegov iz Južne Amerike.

ECB kot institucija EU še naprej igra pomembno vlogo na ciljnih razpravah s centralnimi bankami v državah, ki bi se lahko pridružile EU. Kot glavna platforma se uporablja vrsta regionalnih delavnic, razprave pa so organizirane v tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami EU, kjer je to mogoče. ECB prispeva tudi k ciljnemu sodelovanju, ki ga vodijo nacionalne centralne banke EU, v korist centralnih bank v tretjih državah.

11 Krepitev obveščanja javnosti

Komuniciranje centralnih bank z javnostjo v zadnjih letih čedalje bolj postaja osrednji element denarne politike oziroma je samo po sebi celo eno od orodij denarne politike. ECB je z jasnim signaliziranjem svojih namenov in s posredovanjem informacij o svojih politikah, zlasti finančnim trgom in strokovnjakom, uspešno izboljšala učinkovitost svojih politik. ECB je v zadnjem letu dodatno okrepila svoja prizadevanja, da doseže javnost onkraj tradicionalnega občinstva. Cilj je, da se poveže s širšo civilno družbo ter se pogovarja s širšo javnostjo in ji prisluhne, pri čemer uporablja nove platforme in formate. V nasprotju s komuniciranjem s trgi in strokovnjaki se takšna vrsta angažiranja pogostokrat ukvarja s temeljnimi vprašanji o tem, kaj ECB počne, zakaj to počne in kako je to pomembno za posameznike in njihove skupnosti. ECB skuša z doseganjem širše javnosti in s sodelovanjem v pristnem dvosmernem dialogu izboljšati razumevanje svoje vloge in politik ter zgraditi tudi zaupanje v ECB kot institucijo.

Osredotočenost na mlade

Za ECB je še posebno pomembno, da doseže mlade ljudi v Evropi. S tem namenom je uvedla program »nazaj v šolo«, ki zaposlene v ECB spodbuja, da obiščejo šolo, zlasti svojo nekdanjo šolo, in se pridružijo pogovoru s šolarji o Evropi in euru, pri čemer se odzivajo na njihove skrbi in z njimi delijo osebne poglede na to, kaj jim pomeni delati v instituciji EU. Tej pobudi se je leta 2018 pridružilo 77 zaposlenih, ki so pokazali zavzetost zaposlenih v ECB, da promovirajo euro, pomagajo približati EU državljanom ter svoji skupnosti nekaj povrnejo.

Poleg tega je ECB leta 2018 razširila »dialog z mladimi«. Gre za inovativno platformo, ki študentom in mladim na začetku poklicne poti omogoča, da z nosilci odločanja v ECB vzpostavijo pristen dialog. Januarja na primer se je ECB povezala s spletno platformo Debating Europe, kjer je potekal dialog mladih s predsednikom ECB Mariom Draghijem. Mladi Evropejci so bili vabljeni, da z uporabo ključnika #AskDraghi zastavijo vprašanja neposredno Evropski centralni banki, pri čemer jih je zanimal širok sklop tem, kot so brezposelnost mladih in kriptovalute. Z vseh koncev Evrope je prispelo več kot 280 vprašanj. Na prvih pet najpomembnejših vprašanj je odgovoril predsednik Draghi v intervjuju, ki je bil objavljen na spletnem mestu ECB ter je pritegnil širšo medijsko pozornost.

Številni vidiki centralnega bančništva so kompleksni in nestrokovnjakom težko razumljivi. ECB je vseeno odločena, da izboljša dostopnost in privlačnost svojega komuniciranja, zato je v ta namen naredila nekaj novih in inovativnih korakov. Eden takih primerov so prizadevanja, da izboljša doseg foruma ECB o centralnem bančništvu v Sintri ter da pomembne in pronicljive razprave na zanimiv in dostopen način predstavi mladim. ECB je povabila YouTuberja in svežega doktoranta Simona Clarka, da prek svojega kanala na družbenih omrežjih pokriva sekcijo mladih ekonomistov. Z ekskluzivnimi posnetki iz zakulisja in z odkritimi intervjuji z ekonomisti je ponudil svež pogled na forum o centralnem bančništvu, saj je naredil vsebino bolj razumljivo in relevantno za mlade. Video na platformi YouTube ima že več kot 30.000 ogledov.

Digitalni prostor ima osrednjo vlogo v prizadevanjih ECB, da je prisotna tam, kjer ljudje – zlasti mladi – dostopajo do novic in informacij. ECB je novembra 2018 odprla svoj uradni račun na Instagramu, ki skuša predvsem vizualno predstaviti človeško plat ECB s tem, da predstavlja zaposlene in z uporabniki deli dogodke iz vsakodnevnega delovnega življenja ECB. Koncept računa na Instagramu je tudi izobraževalen, saj vizualno privlačne vsebine razširja po družbenih omrežjih. Poleg tega je v stiku z ECB več kot 457.000 sledilcev na njenem kanalu na Twitterju. Obenem je ECB dodatno razširila svojo spletno ponudbo, saj je na njenem spletnem mestu več kot 160.000 strani, od katerih so številne na voljo v 23 jezikih. Skupaj z drugimi institucijami EU je vzpostavila tudi posebno spletno stran #EUROat20, s katero na spletu proslavljamo 20. obletnico enotne valute.

V okviru prizadevanj ECB, da doseže ljudi, ki niso strokovnjaki, in da se pridruži pogovoru o tem, kako denarna politika ECB vpliva na lokalne skupnosti in podjetja v euroobmočju, je član Izvršilnega odbora Benoît Cœuré oktobra obiskal podeželsko Francijo, kjer se je srečal s politiki, tovarniškimi delavci in študenti, da bi jim pojasnil novejše sklepe o denarni politiki, prisluhnil njihovim problemom in se odzval na kritike.

Na koncu naj omenimo še center ECB za obiskovalce, ki je v prvem polnem letu delovanja sprejel 20.743 obiskovalcev. Center za obiskovalce, ki se nahaja v glavni stavbi ECB v Frankfurtu, omogoča ljudem, da se poučijo o nalogah, zgodovini in poslanstvu ECB ter da se s predstavniki ECB zapletejo v pogovor.

12 Dobro upravljanje, organizacijska odličnost, odpornost in okoljska uspešnost

Dve glavni strateški prednostni nalogi ECB sta krepitev njenega ugleda kot institucije svetovnega formata ter navdihovanje, razvijanje in angažiranje zaposlenih. Ti prednostni nalogi sta leta 2018 usmerjali prizadevanja ECB, da: (i) z bolj raznoliko in vključujočo kulturo ter z večjo poštenostjo, transparentnostjo in odgovornostjo do državljanov EU ustvari organizacijsko odličnost, (ii) okrepi odpornost v okolju tehnoloških groženj s povečano sposobnostjo, da zaščiti ECB in finančni ekosistem pred kibernetskimi napadi, ter (iii) da zagotovi boljšo okoljsko uspešnost s stalnim zmanjševanjem ekološkega odtisa ECB.

12.1 Razvijanje odličnosti z raznolikostjo in vključenostjo

ECB je prepričana, da je mogoče z raznolikostjo in vključenostjo razviti odličnost: v raznolikih timih je širši razpon različnih pogledov, kar prispeva k boljšemu odločanju in zanesljivejšim rezultatom. Spodbujanje raznolikih timov in vključujočega obnašanja je bistveno, da lahko ECB doseže najboljše možne rezultate za svoje zaposlene in za EU. Zato so raznolikost, spoštovanje, etična kultura in dobro počutje zaposlenih strateški cilji ECB.

ECB je leta 2018 nadaljevala s prizadevanji, da raznolikost in vključenost spodbuja kot ključni gonili izboljšane organizacijske uspešnosti. V središču teh prizadevanj so spoštovanje, enaka obravnava, vključenost in enake možnosti za vse zaposlene, med drugim ne glede na spol, nacionalnost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, etnični izvor, starost, kulturno ozadje ali invalidnost. ECB ima številne mreže raznolikosti, ki pogostokrat sodelujejo s kadrovsko službo, njihov cilj pa je zadovoljiti potrebe vseh vidikov raznolikosti. Na ravni ESCB in EMN si ECB izmenjuje informacije s centralnimi bankami in pristojnimi nacionalnimi organi glede najboljših praks na področju raznolikosti in vključenosti, med katerimi je bilo 3. letno srečanje mreže raznolikosti v ESCB in EMN, ki je potekalo oktobra 2018 v Rimu.

Leta 2018 je celovit program dejavnosti ECB obsegal izobešenje mavrične zastave na mednarodni dan boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji (IDAHOT), delavnice za vodstvene kadre v ECB o vključujočem vodenju, praznovanje mednarodnega dne za odpravo rasne diskriminacije ter organizacijo predavanj o temah, kot so LGBT+ in enakost spolov.

ECB si še naprej prizadeva, da poveča število žensk na vodstvenih položajih. Za bolj uravnoteženo zastopanost spolov je Izvršilni odbor ECB določil ciljni delež žensk do konca leta 2019, kar je dopolnil s širokim naborom ukrepov, ki naj bi zagotovili, da bodo cilji doseženi. Ti ukrepi vključujejo poseben program usposabljanja za ženske na vodstvenih položajih, široke možnosti za delo s fleksibilnim delovnim časom, osredotočenost vodstvenega kadra na vključujoče vodenje ter ambasadorje raznolikosti na vsakem poslovnem področju, ki naj bi izboljšali ravnotežje med spoloma na lokalni ravni.

Ob koncu leta 2018 so ženske zasedale 29% položajev na vodstveni ravni (v primerjavi s 35-odstotnim ciljem ob koncu leta 2019). Na višji vodstveni ravni je delež znašal 22% (v primerjavi z 28-odstotnim ciljem ob koncu leta 2019) (glej tabelo 2). Skupni delež žensk v ECB na vseh ravneh pa je bil 44%.

Zaradi vztrajnih izzivov je Izvršilni odbor ECB leta 2018 sprejel dodatne ukrepe za izboljšanje raznolikosti spolov. Sklenil je, da mora biti v vsakem poslovnem področju na ravni višjega vodstva vsaj ena članica ter da morajo vsaj eno tretjino širšega vodstva predstavljati ženske. Poleg tega je ECB prilagodila postopke zaposlovanja tako, da privablja več ženskih kandidatk. Sem med drugim sodi večja vključenost agencij za zaposlovanje, katerih naloga je poiskati potencialne kandidatke. Če posamezen postopek zaposlovanja ne privabi zadostno število kandidatk, pa se lahko zaustavi in nato ponovi. Poleg tega bo povsod v ECB več žensk sodelovalo v izbirnih komisijah, da bi se preprečila morebitna pristranskost ter zagotovilo odločanje na podlagi uravnotežene zastopanosti spolov.

12.2 Krepitev standardov poštenega ravnanja in dobrega upravljanja

ECB si ob podpori Odbora za poklicno etiko in Revizijskega odbora prizadeva izpolnjevati najvišje standarde poštenega ravnanja in dobrega upravljanja.

Svet ECB je po nasvetu Revizijskega odbora zaprosil Odbor za poklicno etiko, da pripravi enotni kodeks ravnanja za visoke uradnike v ECB. Novi kodeks uvaja celovit in najsodobnejši okvir poklicne etike za člane Sveta ECB, Izvršilnega odbora in Nadzornega odbora. Poleg tega izrecno razširja vodilna načela pri interakciji z zunanjimi strankami na člane Sveta ECB in Nadzornega odbora. Člani Razširjenega sveta in drugih organov ECB na visoki ravni, kot so Revizijski odbor, Odbor za poklicno etiko in Upravni odbor za pregled, so se zavezali k spoštovanju glavnih splošnih načel. V enotnem kodeksu se odražajo temeljna načela in vrednote ECB, ustrezno pa se upoštevajo tudi posebnosti ECB, ki je centralna banka, bančni nadzornik in institucija EU hkrati. Kodeks predstavlja tudi odziv na predloge, ki so jih dali deležniki ECB glede standardov poštenega ravnanja, demokratične odgovornosti in transparentnosti.

Kar zadeva zaposlene, je bilo letno preverjanje skladnosti zasebnih finančnih transakcij s predpisi, tj. preverjanje naključno izbrane skupine zaposlenih, na priporočilo zunanjega revizorja ECB dopolnjeno z ad hoc preverjanjem skladnosti, ki se je osredotočalo bodisi na posebno skupino zaposlenih bodisi na posebne vrste transakcij.

Med letom 2018 je Revizijski odbor ECB ocenil glavne vidike korporativnega upravljanja v ECB, kar je zajemalo tako centralno bančništvo kot tudi bančni nadzor, ter v Eurosistemu. Revizijski odbor se je osredotočal predvsem na ustrezno delovanje Eurosistemovega okvira za upravljanje finančnih tveganj, na napredek v smeri koordiniranih akcijskih načrtov za odpravljanje kibernetskega tveganja ter na organizacijske pobude, s katerimi naj bi se povečalo efektivno delovanje enotnega mehanizma nadzora.

ECB je v okviru svoje zavezanosti k odprtosti in transparentnosti sklenila vzpostaviti javni register dokumentov. Register se bo postopoma povečeval in dopolnjeval, tako da bo širši javnosti in trgom na voljo uporabniku prijazen dostop do dokumentov o politikah, dejavnostih in odločitvah ECB na strukturiran in enostaven način.

12.3 Kibernetska odpornost

Izmenjava informacij je nujna za ustrezno delovanje finančnega ekosistema, vključno s centralnimi bankami in ECB. Zato je primarnega pomena zavarovati celovitost in zaupnost podatkov ter zagotoviti razpoložljivost sistemov. Vse večjo medsebojno povezanost in kompleksnost IT-okolja ter čedalje večji obseg podatkov na digitalnih platformah in mrežah spremlja povečana izpostavljenost kibernetskim napadom in morebitnim kibernetskim incidentom.^[120] Kibernetski napadi na finančne subjekte in njihove ponudnike storitev so skrb zbujajoči, saj negativno vplivajo na potrošnike in podjetja ter bi lahko povzročili sistemsko tveganje, vplivali na finančno stabilnost in celo okrnili gospodarsko rast.

ECB je z razvojem okvira upravljanja in z okrepitvijo varnostnih kontrol prek tehnologije (vključno z načrtovanjem, razvijanjem in delovanjem), procesov, usposabljanja in testiranja izboljšala svoje obrambne zmogljivosti. Poleg tega je ECB v sodelovanju s partnerji v finančnem ekosistemu spodbujala odpornost celotnega sistema. Kibernetska odpornost je sposobnost predvideti kibernetske grožnje in druge spremembe v okolju in se jim prilagoditi ter sposobnost vzdržati in zajeziti kibernetski incident in po njem hitro okrevati.

ECB je razvila okvir za upravljanje digitalne varnosti in kibernetske odpornosti, v katerem sta opisana upravljavska in organizacijska ureditev na področju lastne digitalne varnosti in kibernetske odpornosti, vključno s pojasnitvijo vlog in odgovornosti. Kibernetsko tveganje je operativno tveganje, zato sodi pod okrilje splošnega okvira za upravljanje operativnih tveganj. Okvir za digitalno varnost in kibernetsko odpornost dopolnjuje okvire, ki urejajo pristop ECB k upravljanju nefinančnih tveganj, ter povečuje razumevanje in zavedanje o digitalni varnosti, kibernetskem tveganju in kibernetski odpornosti. Odziv ECB in njene zmogljivosti okrevanja v primeru kibernetskega napada na organizacijo bodo dodatno okrepljeni v letu 2019, in sicer z izboljšanjem načrtov neprekinjenega poslovanja in s testiranjem obstoječe ureditve na področju upravljanja incidentov in kriz.

Varnost zajema zbiranje in analiziranje informacij o grožnjah ter izvajanje obrambnih ukrepov, kakor tudi povečevanje zmogljivosti odkrivanja in odzivanja. Za učinkovito zaščito so poročanje o incidentih, sodelovanje in izmenjava informacij ključnega pomena. Novoustanovljeni usmerjevalni odbor za kibernetsko varnost (CSSC) znotraj ECB omogoča lažjo izmenjavo informacij, usklajevanje politik in sodelovanje na delovni ravni, s čimer spodbuja kibernetsko odpornost ECB in evropskega finančnega sektorja. ECB pospešuje izmenjavo informacij znotraj ESCB ter podpira mrežo za situacijsko zavedanje na področju operativne varnosti, v kateri je 33 institucij članic z vsega sveta, namenjena pa je izmenjava informacij.

Zaradi stalnega spreminjanja kibernetskih napadov morajo biti posamezniki ves čas na tekočem z novimi varnostnimi grožnjami in možnimi protiukrepi. ECB mora nujno vzpostaviti visoko raven zavedanja med zaposlenimi o IT-varnosti, s čimer zagotavlja, da so uporabniki in nosilci informacij zaščiteni. Zaposlenim je na voljo usposabljanje, da povečajo svoje veščine in kompetence na področju IT-varnosti. Obvezno spletno usposabljanje bo uvedeno leta 2019. Redno se izvajata tudi vedenjsko testiranje ter testiranje IT-sistemov in procesov.

ECB se na kibernetsko odpornost osredotoča z regulativnega vidika v sklopu obravnavanja operativnega tveganja pri infrastrukturah finančnega trga, pri čemer si prizadeva za izvedbo relevantnih standardov znotraj euroobmočja ter spodbuja harmonizacijo na mednarodni ravni. V skladu s tem pristopom je Eurosistem pripravil strategijo kibernetske odpornosti za infrastrukture finančnega trga z vrsto ukrepov, ki obravnavajo odpornost posameznih infrastruktur, sektorsko odpornost ter strateško sodelovanje med regulatorjem in panogo.

Eurosistem je razvil pričakovanja preglednikov glede kibernetske odpornosti, da bi zagotovil dosledno upoštevanje navodil o kibernetski odpornosti za infrastrukture finančnega trga, ki sta jih pripravila odbor CPMI in združenje IOSCO. Pričakovanja preglednikov imajo tri namene:

• infrastrukturam finančnega trga dajejo podrobne informacije o tem, kako operacionalizirati navodila, da bi bile infrastrukture sposobne spodbujati izboljšave in povečevati svojo kibernetsko odpornost v daljšem časovnem obdobju;
• preglednikom dajejo jasna pričakovanja o tem, kako ocenjevati infrastrukture finančnega trga, ki so v njihovi pristojnosti;
• dajejo podlago za smiselne razprave med infrastrukturami finančnega trga in njihovimi pregledniki.

ECB je maja 2018 uvedla evropski okvir za etično vdiranje v računalniške sisteme na podlagi obveščevalnih podatkov o grožnjah (TIBER-EU), ki ga je razvil Eurosistem kot orodje, ki operaterjem infrastruktur omogoča, da povečajo svojo kibernetsko odpornost. TIBER-EU je prvi skupni evropski okvir, ki omogoča nadzorovane, konkretnim razmeram prilagojene teste vdora v računalniški sistem kritičnih proizvodnih sistemov na podlagi obveščevalnih podatkov. Temelji na taktikah, tehnikah in postopkih resničnih napadalcev. Njegov cilj je zagotoviti standardizacijo in vzajemno priznavanje kibernetskega testiranja v celotni EU ter preprečiti, da bi morale infrastrukture finančnega trga opraviti poseben test v vsaki državi članici EU.

V sklopu prizadevanj, da poveča operativno odpornost finančnega sektorja, Eurosistem kot pristojen za pregled nad delovanjem sistemov organizira vaje v krizni komunikaciji na celotnem trgu. Eurosistem je leta 2018 organiziral vajo v krizni komunikaciji UNITAS v obliki seminarja. Udeležencem, med katerimi so bili pomembni plačilni sistemi v euroobmočju, centralne depotne družbe, centralne nasprotne stranke, ponudniki storitev, tržne infrastrukture in pregledniki iz centralnih bank, je bil predstavljen scenarij kibernetskega napada na infrastrukturo finančnega trga, po katerem je bila okrnjena celovitost podatkov. Vaja je potekala v obliki vodene razprave med tržnimi udeleženci, kjer so lahko ti podajali ugotovitve in zaključke na podlagi scenarija ter opredeljevali morebitna področja za skupinsko delo, s katerim naj bi dodatno okrepili kibernetsko odpornost v širšem sektorju.

Eurosistem je ob priznavanju, da je potreben forum, ki bo pritegnil tržne akterje, pristojne organe in izvajalce kibernetske varnosti na vseevropski ravni, ustanovil Odbor za kibernetsko odpornost eura v vseevropskih finančnih infrastrukturah (ECRB). Cilj ECRB je povečati kibernetsko odpornost infrastruktur finančnega trga in njihovih ponudnikov kritičnih storitev ter celotnega finančnega sektorja v EU v skladu z mednarodnimi standardi. To bo mogoče doseči s spodbujanjem zaupanja in sodelovanja ter z uvedbo skupnih pobud, bodisi med tržnimi udeleženci bodisi med tržnimi udeleženci in oblastmi.

ECB med nadzorom IT-tveganja v bankah spremlja kibernetsko odpornost in operativno odpornost. Kibernetsko tveganje si zasluži posebno pozornost, saj so banke medsebojno vse bolj povezane in čedalje bolj odvisne od informacijske tehnologije, medtem ko lahko odločeni napadalci hitro odkrivajo in izkoriščajo ranljivosti.

ECB je leta 2018 implementirala smernice EBA o oceni tveganja, povezanega z IKT (informacijsko-komunikacijsko tehnologijo), v skladu s procesom nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja (SREP) (EBA/GL/2017/05), kar je privedlo do konsistentne in celovite ocene IT-tveganja v vseh nadzorovanih pomembnih kreditnih institucijah v euroobmočju ter do specifičnih nadaljnjih ukrepov v posameznih bankah in tematskih ugotovitev, ki jih je treba obravnavati na širši ravni. Splošneje ECB poudarja, da morajo biti banke še naprej pozorne na vse oblike IT-tveganj in svojih aktivnosti ne smejo omejevati samo na izbrana področja IT-tveganja.

ECB je precej prispevala k smernicam EBA o upravljanju tveganj v zvezi z IKT in varnostjo, potem ko so bile decembra 2018 objavljene za namene javnega posvetovanja. Smernice naj bi poenotile zahteve, ki jih morajo banke povsod po Evropi izpolnjevati pri upravljanju IT-tveganja, ter spodbujale enake konkurenčne pogoje. Poleg tega nadzor IT-tveganja v ECB še naprej vključuje tekoči nadzor s strani skupnih nadzorniških skupin, stroge in ciljno usmerjene inšpekcijske preglede na kraju samem, ki se osredotočajo na specifične cilje v okviru IT-tveganja, ter obveščanje o kibernetskih napadih prek okvira poročanja o kibernetskih incidentih.

Nadaljuje se tudi aktivno sodelovanje na svetovni in zlasti na evropski ravni, da bi se okrepila kibernetska odpornost finančnega ekosistema.

12.4 Zmanjševanje ekološkega odtisa

ECB se kot evropska institucija zaveda svoje odgovornosti, da prispeva k varstvu okolja in se spoprijema z izzivi, ki jih podnebne spremembe predstavljajo za blaginjo družbe in prihodnjih generacij. Od sprejetja prve okoljske politike v letu 2007 si ECB ves čas prizadeva izboljševati svojo okoljsko uspešnost in zmanjševati svoj ogljični odtis. ECB je od leta 2010 registrirana pri evropskem sistemu za okoljsko ravnanje in presojo (EMAS), njen sistem okoljskega ravnanja pa pokriva vse tri stavbe, v katerih delajo zaposleni ECB v Frankfurtu – glavno stavbo na Sonnemannstrasse, Japan Center in Eurotower.

Varstvo okolja je sestavni del poslovne strategije ECB ter določa vse dnevne operacije in postopke. ECB si s podporo več kot 50 internih okoljskih predstavnikov ter številnih predanih timov in posameznikov v celotni organizaciji prizadeva stalno zmanjševati ekološki odtis. Svojo zavezanost izkazuje z ozaveščanjem zaposlenih, z izvajanjem ukrepov za večjo učinkovitost ter s sodelovanjem z različnimi deležniki, da s skupnim delom dosežemo okoljske cilje ECB. Eden od takšnih ukrepov je bila uvedba spletnega interakcijskega orodja, ki ECB omogoča, da s svojimi sogovorniki sodeluje na daljavo. To orodje ne omogoča samo boljše spletne interakcije, ampak prispeva tudi k zmanjševanju potovanj, kadar je to mogoče, s čimer se zmanjšujejo izpusti. Poleg tega je ECB dodatno optimizirala osvetlitev glavne stavbe, saj je na določenih mestih zmanjšala intenzivnost osvetlitve ter jo časovno prilagodila, da bi še dodatno prihranila energijo. V skupnih prostorih je nadomestila skodelice za enkratno uporabo s takšnimi za večkratno uporabo, s čimer je znatno zmanjšala količino odpadkov.

Kar zadeva aktivnosti za večjo okoljsko ozaveščenost, je bilo leto 2018 za ECB intenzivno leto, saj je sodelovala v več mednarodnih kampanjah. ECB se je pridružila mestu Frankfurt, ki je pozvalo, da med »Uro za Zemljo«, ki jo organizira WWF, osvetlimo problem podnebnih sprememb. Skupaj z drugimi 183 podjetji in institucijami v Frankfurtu je ECB ugasnila vse luči, ki niso nujne, ter pozvala zaposlene, da se pridružijo kampanji in ugotovijo, kako bi lahko postali še bolj okolju prijazni. Druga pobuda je bila že šesto sodelovanje ECB v evropskem tednu mobilnosti. Organiziranih je bilo več aktivnosti, med drugim varnostni pregled koles, ekipna tekmovanja ter kvizi o mobilnosti in podnebju, s katerimi je ECB spodbujala zaposlene, da pri vsakodnevni vožnji v službo in domov izberejo bolj zelene možnosti. Poleg tega so zaposleni prejeli informacije o okolju prijazni mobilnosti v ECB.

Pri zmanjševanju vpliva ECB na okolje je ključna tudi podpora zunanjih ponudnikov. Tako so se na primer pri izboru izvajalca za čiščenje prostorov ECB upoštevali trajnostni kriteriji. Po zaslugi teh kriterijev so bili uvedeni številni okolju prijazni vsakodnevni artikli, na primer recikliran papir v toaletah. Čistilno podjetje, ki ponuja storitve Evropski centralni banki, uporablja inovativne, nenevarne in biološko popolnoma razgradljive čistilne izdelke ter zgolj mehanične postopke globinskega čiščenja. Optimiziran je bil tudi sistem doziranja, da bi se zmanjšala poraba vode in izboljšalo recikliranje vode pri čiščenju tal.

ECB tesno sodeluje z nacionalnimi centralnimi bankami ter drugimi evropskimi institucijami in organi, da bi povečala učinek okoljskih ukrepov in se še naprej učila od drugih. Skupaj si izmenjujejo najboljše prakse, iščejo nove rešitve za skupne izzive in o njih razpravljajo ter skupaj obveščajo javnost o svoji okoljski uspešnosti. Evropske institucije in organi na skupnem spletnem mestu – EMAS v evropskih institucijah – preučujejo praktične prednosti, ki jih prinaša članstvo v EMAS, ter si izmenjujejo najboljše prakse in načine varčevanja z viri. Medinstitucionalno sodelovanje tako tvori še en ključen element v zavezanosti ECB k varstvu okolja.

ECB na spletni strani o varstvu okolja v ECB objavlja tudi informacije o svoji okoljski uspešnosti ter o ukrepih, ki jih je že izvedla.

Zaključni račun ECB

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.annualaccounts2018~cd3eabaa40.sl.pdf

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2018

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/ecb.eurosystembalancesheet2018~5b51d1aefe.sl.pdf

Statistična priloga (na voljo samo v angleščini)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ecb.ar_annex2018_statistical_section~7ddac28291.en.pdf