Pogosta vprašanja o digitalnem euru

Ažurirano 4. septembra 2024

1. Zakaj bi Evropa potrebovala digitalni euro?

Z digitalizacijo se načini plačevanja spreminjajo. Z gotovino se plačuje vedno manj in pandemija koronavirusa je premik k spletnemu nakupovanju in digitalnim plačilom samo še pospešila. Digitalni euro bi bil elektronska oblika gotovine za digitalizirani svet. Potrošnikom bi omogočil, da centralnobančni denar poleg bankovcev in kovancev uporabljajo tudi v digitalni obliki.

Ljudem bi olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v euroobmočju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Enako kot gotovina bi bil digitalni euro netvegan, široko dostopen, preprost za uporabo in za osnovne namene brezplačen.

Poleg tega bi povečal strateško avtonomijo in denarno suverenost euroobmočja, ker bi celoten ekostistem plačil v Evropi postal bolj učinkovit. Digitalni euro bi spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom ali tehničnim motnjam, kot so izpadi električne energije.

Več informacij o tem, zakaj potrebujemo digitalni euro.

2. Kako bi lahko digitalni euro prispeval k strateški avtonomiji Evrope?

Digitalni euro bi bil vseevropska plačilna rešitev, ki je na voljo v celotnem euroobmočju in se upravlja v Evropi po evropskih pravilih. S tem bi zmanjšal odvisnost Evrope od zasebnih neevropskih ponudnikov plačilnih storitev, hkrati pa bi deloval kot protiutež njihovi prevladi na trgu. Obenem bi celoten sistem plačil v Evropi postal bolj konkurenčen in inovativen, ker bi digitalni euro zagotovil platformo, na osnovi katere bi ponudniki plačilnih storitev lažje nudili svoje vseevropske plačilne rešitve.

Uspešen digitalni euro bi Evropi omogočil, da postane najnaprednejše območje na svetu na področju digitalnih financ in centralnobančnih digitalnih valut.

3. Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?

Ne. Digitalni euro gotovine ne bi nadomestil, ampak bi jo dopolnjeval. Uporabljal bi se vzporedno z gotovino in bi izpolnjeval željo ljudi, da vedno več plačujejo digitalno, plačilo pa se izvede hitro in varno. Gotovina bi bila v euroobmočju še naprej na voljo, enako kot tudi druga zasebna elektronska plačilna sredstva, ki se uporabljajo zdaj.

4. Bi bil digitalni euro alternativna valuta v Eurosistemu?

Ne. Digitalni euro bi bil samo še en način plačevanja v eurih, naši enotni valuti, v Evropi. Bil bi zamenljiv z bankovci v razmerju ena proti ena. Digitalni euro bi bil odgovor na željo sodobnih ljudi in podjetij, da vedno več plačujejo digitalno.

5. Kako napreduje projekt digitalnega eura?

Po dvoletni fazi proučevanja je Svet ECB sklenil, da bo nadaljeval s pripravljalno fazo, ki se je začela 1. novembra 2023.

Pripravljalna faza se osredotoča na nadaljnji razvoj in testiranje digitalnega eura v skladu z izbrano zasnovo in tehničnimi pogoji, določenimi v fazi proučevanja.

V tem kontekstu Eurosistem izvaja obsežno analiziranje, testiranje, preizkušanje in vključevanje deležnikov, da bi digitalni euro izpolnjeval najvišje standarde kakovosti, varnosti in uporabnosti.

Sedanja faza bo trajala dve leti in se končala ob koncu leta 2025, ko bo Svet ECB sprejel odločitev o tem, ali naj se začne naslednja faza priprav, ter v primeru pozitivne odločitve opredelil njen obseg in trajanje.

Odločitev o tem, ali bo digitalni euro izdan, bo Svet ECB sprejel šele potem, ko bo sprejeta relevantna zakonodaja.

6. Kako so v postopek vključeni evropski zakonodajalci?

Evropska komisija je 28. junija 2023 predstavila osnutek zakonodajnega predloga o morebitnem digitalnem euru. Njegov namen je zagotoviti, da bo digitalni euro, če bo kdaj uveden, ljudem in podjetjem ponudil dodatno obliko digitalnega plačevanja, ki je splošno sprejeta, poceni, varna, odporna in v obliki javnega denarja.

Oba procesa – zakonodaja in zasnova digitalnega eura – bosta potekala vzporedno, zato bo Eurosistem lahko takoj izdal digitalni euro, če in ko bo sprejeta takšna odločitev, potem ko bo sprejet zakonodajni okvir za digitalni euro.

Eurosistem bo upošteval vse prilagoditve v zasnovi digitalnega eura, ki bi bile lahko potrebne zaradi zaključkov zakonodajne razprave. ECB je tudi pripravljena, da med zakonodajnim postopkom po potrebi zagotovi podporo in tehnično pomoč.

Svet ECB bo odločitev o tem, ali naj izda digitalni euro, sprejel šele potem, ko bo sprejet zakonodajni akt.

7. Kdo vse sodeluje pri projektu digitalnega eura?

Eurosistem – ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja – mora zagotoviti, da bo digitalni euro izpolnjeval potrebe uporabnikov. Zato redno sodeluje z oblikovalci politik, zakonodajalci, tržnimi udeleženci, civilnodružbenimi organizacijami in ljudmi, ki bi v končni fazi uporabljali digitalni euro.

Sodelovanje poteka v različnih kontekstih, kot sta Odbor za plačila malih vrednosti v eurih, tj. forum, ki mu predseduje ECB, v katerem so deležniki na trgu plačil, ter skupina za razvoj pravilnika, v kateri so predstavniki centralnih bank Eurosistema in evropskega trga plačil malih vrednosti (glej 20. vprašanje).

ECB redno sodeluje tudi:

• z zasebnimi podjetji, ki na podlagi tržnega znanja in ekspertize dajejo povratne informacije o tehničnih vidikih digitalnega eura;
• z evropskimi civilnodružbenimi organizacijami na seminarjih, kjer se seznanja z njihovimi stališči in spodbuja odprt dialog;
• s potencialnimi končnimi uporabniki prek anket, intervjujev in fokusnih skupin, da bi bolje razumela njihove potrebe in preference.

ECB se redno udeležuje sestankov Euroskupine s finančnimi ministri držav v euroobmočju ter Evropskemu parlamentu predstavlja najnovejša dogajanja na področju digitalnega eura.

V preteklosti so se povratne informacije zbirale tudi v okviru tržne svetovalne skupine, v kateri so bili strokovnjaki, ki so v fazi proučevanja dali svoj prispevek k zasnovi in distribuciji digitalnega eura.

Več o vodenju projekta in udejstvovanju deležnikov.

8. Kdo bi lahko uporabljal digitalni euro?

Kot je navedeno v zakonodajnem predlogu Evropske komisije, bi bil digitalni euro na voljo ljudem, podjetjem in javnim subjektom, ki začasno ali stalno prebivajo ali imajo sedež v kateri od držav euroobmočja.

Dostop do digitalnega eura bi lahko imeli tudi ljudje, ki zasebno ali poslovno potujejo v euroobmočje, ali ljudje, ki so v preteklosti prebivali ali imeli sedež v kateri od držav euroobmočja.

Poleg tega bi lahko imeli dostop do digitalnega eura ljudje, podjetja in javni subjekti s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja, če bi odprli račun za digitalni euro pri ponudnikih plačilnih storitev, ki imajo sedež ali poslujejo v državi članici Evropskega gospodarskega prostora ali v tretji državi, če bi bil pred tem sklenjen sporazum med EU in tretjimi državami in/ali dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalnimi centralnimi bankami v državah članicah zunaj euroobmočja in v tretjih državah.

9. Zakaj bi ljudje želeli uporabljati digitalni euro?

Digitalni euro bi bil plačilna rešitev za vsako priložnost. Z njim bi se lahko plačevalo kadarkoli in kjerkoli v euroobmočju. Bil bi splošno sprejeto digitalno plačilno sredstvo, ki bi ga potrošniki lahko brezplačno uporabljali v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Ljudem bi omogočil, da plačujejo digitalno, hkrati pa še vedno uporabljajo javno plačilno sredstvo. Na voljo bi bil tako s spletno povezavo kot tudi brez nje.

Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi zagotavljal večjo zasebnost, kot jo običajno zagotavljajo druge digitalne oblike plačevanja. Eurosistem ne bi identificiral ljudi na podlagi njihovih plačil. Poleg tega bi bili osebni podatki o transakcijah pri plačevanju brez spletne povezave znani le plačniku in prejemniku plačila.

Digitalni euro bi bil varen in preprost za uporabo. Prispeval bi tudi k večji digitalni finančni vključenosti, saj bi bil zasnovan tako, da bi ga lahko uporabljal vsakdo ne glede na družbeni položaj. Digitalni euro bi upošteval potrebe invalidov in ljudi, ki nimajo dostopa do bančnega računa ali nimajo digitalnih spretnosti ali finančnega znanja.

Da bi bilo digitalni euro mogoče uporabljati povsod v euroobmočju, osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Evropska komisija, predvideva, da bi ga morali trgovci obvezno sprejemati, nadzorovani posredniki pa obvezno distribuirati svojim strankam.

10. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel trgovcem?

Digitalni euro bi bil resnično vseevropska rešitev, ki se sprejema povsod v euroobmočju. Lahko bi bil enostavnejša in cenejša alternativa razdrobljenemu plačilnemu okolju, v katerem trgovci delajo zdaj. Z digitalnim eurom bi imeli trgovci več moči v pogajanjih s ponudniki plačilnih rešitev, zato bi se zmanjšali njihovi stroški.

Digitalni euro bi lahko prispeval tudi k višji stopnji pretvorbe povpraševanja v nakup. To je še posebej pomembno pri spletnih nakupih, saj stranke začeti nakup bolj verjetno izvedejo do konca, če poznajo plačilni instrument, ki bo uporabljen. Poleg tega bi digitalni euro trgovcem omogočal, da plačilo prejmejo takoj in brez dodatnih stroškov.

11. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel posrednikom?

Nadzorovani posredniki, kot so banke, bi imeli ključno vlogo pri distribuciji digitalnega eura. Bili bi glavna kontaktna točka za ljudi, trgovce in podjetja za vsa vprašanja v zvezi z digitalnim eurom, izvajali pa bi tudi vse storitve za končne uporabnike.

Digitalni euro bi posrednikom omogočil, da so takoj prisotni na celotnem euroobmočju, za razliko od večine zasebnih inovacij, ki se večinoma osredotočajo na trg v domači državi. S tem bi digitalni euro lahko deloval kot platforma, na kateri posredniki razvijajo inovacije in povečujejo konkurenco na rastočem trgu e-poslovanja in digitalnih plačil v celotnem euroobmočju.

Digitalni euro bi posrednikom lahko prinesel tudi dodatne poslovne priložnosti. Kot je predlagal Eurosistem, bi tako denimo trgovci zunaj euroobmočja, ki bi želeli poslovati v digitalnih eurih, morali imeti račun pri ponudniku plačilnih storitev v euroobmočju.

Poleg tega model nadomestil za digitalni euro, kot je trenutno predviden v osnutku zakonodajnega predloga Evropske komisije, posrednikom zagotavlja ekonomske spodbude, primerljive z drugimi digitalnimi plačilnimi sredstvi. V tem pogledu digitalni euro posrednikom obenem odpira vrata, da vlagajo v dodatne storitve z dodano vrednostjo za svoje stranke.

12. Bi morali ljudje plačati, da bi lahko uporabljali digitalni euro?

Digitalni euro bi bil javno dobro. Zato bi bila osnovna uporaba za vse uporabnike brezplačna.

Banke in ponudnik plačilnih storitev bi lahko svojim strankam ponujali dodatne, plačljive storitve v zvezi z digitalnim eurom. S takšnimi dodatnimi storitvami bi bil digitalni euro uporabnikom še bolj privlačen, saj bi ponujal funkcionalnosti, kot so delitev računa med prijatelji ali opravljanje ponavljajočih se plačil.

13. Kako bi deloval digitalni euro?

Digitalni euro bi ljudem omogočal, da izvajajo varna takojšnja plačila v fizičnih in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi euroobmočja so ali katerega ponudnika plačilnih storitev uporabljajo. ECB trenutno preučuje, kako bi to lahko delovalo v praksi.

V prvem koraku bi prek svoje banke ali poštne poslovalnice odprli denarnico za digitalne eure.

Potem ko bi imeli denarnico za digitalne eure, bi lahko vanjo naložili denar prek povezanega bančnega računa ali s pologom gotovine. Nato bi lahko začeli opravljati plačila z digitalnimi euri v vaši denarnici.

Kadar bi prejeli denar v obliki digitalnega eura, bi ga hranili v svoji denarnici za digitalne eure, in sicer do določenega najvišjega zneska, ali pa bi ga položili na svoj bančni račun. To bi lahko storili ročno ali pa z avtomatičnim postopkom.

Plačevanje z digitalnim eurom bi bilo vedno varno in opravljeno takoj – bodisi v fizičnih ali spletnih trgovinah bodisi med posamezniki.

Digitalni euro bi ponujal funkcionalnosti za plačila s spletno povezavo in brez spletne povezave, kar pomeni, da bi ga lahko uporabljali tudi takrat, ko je omrežni signal šibek ali ga ni. Poleg tega bi bili osebni podatki o transakcijah pri plačevanju z digitalnim eurom brez spletne povezave znani le plačniku in prejemniku plačila, tako da bi bila raven zasebnosti enaka kot pri gotovini.

Več informacij o tem, kako bi digitalni euro deloval.

14. Kako zaseben bi bil digitalni euro?

Zasebnost je ena najpomembnejših konceptualnih lastnosti digitalnega eura.

V zasnovi digitalnega eura je predvidena funkcionalnost za plačila brez spletne povezave, ki bi uporabnikom ponujala enako raven zasebnosti kot gotovina, in sicer tako pri medsebojnem plačevanju kot tudi pri plačevanju v fizičnih trgovinah. Ko bi digitalni euro uporabljali pri plačevanju brez spletne povezave, osebni podatki o transakcijah ne bi bili posredovani ponudnikom plačilnih storitev, Eurosistemu ali ponudnikom podpornih storitev.

Pri plačevanju z digitalnim eurom s spletno povezavo bi bila zasebnost zagotovljena tako, da Eurosistem – izdajatelj in ponudnik plačilne infrastrukture – ne bi mogel neposredno povezati transakcij z določenimi posamezniki.

Več o digitalnem euru in zasebnosti.

15. Kako bi ECB zagotovila, da je digitalni euro vključujoč?

Digitalni euro bi bil javno dobro, enako kot so danes bankovci in kovanci. Razlika je le v tem, da bi obstajal v digitalni obliki.

Digitalni euro bi bil za osnovne namene brezplačen. Ljudem, ki bi ga želeli uporabljati, bi bil na voljo v mobilni aplikaciji ali s fizično kartico. Digitalni euro bi deloval tudi brez spletne povezave, če bi bil omrežni signal uporabnikov prešibek za povezavo.

Osnutek zakonodajnega predloga, ki ga je predstavila Evropska komisija, določa, da bi kreditne institucije, ki bi distribuirale digitalni euro, morale obvezno zagotoviti brezplačne osnovne plačilne storitve v digitalnih eurih vsem svojim strankam, ki to zahtevajo.

Da bi lahko vsi ljudje – tudi invalidi, ljudje s funkcionalnimi omejitvami ali omejenimi digitalnimi spretnostmi ter starejši – plačevali z digitalnim eurom, bodo v vsaki državi euroobmočja določeni primerni javni subjekti, na primer pošte. Ti subjekti bi ljudem, ranljivim za digitalno finančno izključenost, nudili brezplačno podporo in dostop do storitev digitalnega eura, kot sta denimo neposredna osebna pomoč pri odpiranju računa za digitalni euro in pri uporabi vseh osnovnih storitev digitalnega eura. Brezplačen dostop do osnovnih storitev digitalnega eura bi bil omogočen tudi ljudem, ki nimajo bančnega računa.

Poleg tega bi bil poseben poudarek namenjen vključevanju ranljivih skupin, kot so posamezniki brez stalnega naslova, prosilci za azil ali upravičenci do mednarodne zaščite.

Digitalni euro bi bil zasnovan tako, da bi upošteval potrebe vseh ljudi in da nihče ne bi bil izključen.

16. Bi bil digitalni euro denar, ki ga je mogoče programirati?

Digitalni euro nikoli ne bi bil programljiv denar.

Programljiv denar je digitalna oblika denarja, ki se uporablja za vnaprej določen namen, kot je denimo vavčer, z omejitvami glede tega, kje, kdaj in pri kom ga ljudje lahko uporabijo.

Kot je predvideno tudi v zakonodajnem predlogu Evropske komisije, digitalni euro ne bi bil programljiv denar, bi pa lahko olajšal avtomatizirana plačila, če bi uporabniki želeli uporabiti to funkcijo. Tako bi se denimo uporabniki lahko odločili, da nastavijo mesečni trajnik za takojšnji prenos digitalnih eurov družinskim članom ali prijateljem.

17. Bi posredniki prejeli nadomestilo za distribucijo digitalnega eura?

Pred sprejetjem končne zakonodaje Eurosistem predlaga sistem nadomestil, ki bi ponudnikom plačilnih storitev, kot so banke, ponudil pošteno ekonomsko spodbudo za kritje operativnih stroškov distribucije digitalnega eura.

Kot trenutno velja za druge plačilne sisteme, bi ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, trgovcem te storitve lahko zaračunavali. Pri tem bi za trgovce in ponudnike plačilnih storitev veljala cenovna kapica oziroma zgornja dovoljena meja cen, kot je predlagala Evropska komisija v zakonodajnem predlogu o digitalnem euru.

Enako kot pri izdelavi in izdajanju bankovcev bi Eurosistem kril stroške vzpostavitve sheme digitalnega eura in infrastrukture zanjo. Poleg tega bi si Eurosistem prizadeval, da bi čim bolj zmanjšal dodatne investicijske stroške posrednikov s tem, da bi, kjer je mogoče, uporabil obstoječo infrastrukturo.

18. Bi digitalni euro lahko ogrozil finančno stabilnost z izrivanjem bank iz finančnega posredništva?

Naš finančni sistem – z bančnim sistemom v svojem jedru – deluje dobro in Eurosistem želi ohraniti ključno vlogo bank pri kreditiranju realnega gospodarstva.

ECB je izbrala takšno zasnovo, ki bo – kolikor je mogoče – preprečila potencialna tveganja, ki bi jih digitalni euro lahko predstavljal za finančni sistem.

• Uporabniki bi lahko na svojem računu imeli omejen znesek digitalnih eurov. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi bil digitalni euro varen hranilec vrednosti (podobno kot gotovina), s čimer bi se ohranila stabilnost finančnega sistema ter preprečili odlivi bančnih vlog (tudi v kriznih časih).
• Če bi uporabniki denarnico za digitalne eure povezali s svojim bančnim računom, bi lahko opravljali plačila nad zgornjo mejo imetij in takoj pokrili morebiten primanjkljaj, ne da bi morali vnaprej napolniti denarnico za digitalne eure (ob predpostavki, da je na povezanem računu dovolj sredstev).

Tako kot pri gotovini imetja digitalnih eurov ne bi bila obrestovana.

19. Kako bi ECB zagotovila, da bi plačevanje z digitalnim eurom potekalo na enak način povsod v euroobmočju?

Nadzorovani posredniki (kot so banke v euroobmočju) bi bili odgovorni za distribuiranje digitalnega eura. Da bi bila shema digitalnega eura izvedena enako v celotnem euroobmočju, Eurosistem pripravlja pravilnik za digitalni euro, ki ga sestavlja enoten sklop pravil, standardov in postopkov za standardizacijo plačil v digitalnih eurih, s čimer se zagotavlja vseevropski doseg.

20. Kako poteka priprava pravilnika za digitalni euro?

Eurosistem je ustanovil skupino za razvoj pravilnika, ki pripravlja osnutek pravilnika za digitalni euro z zbiranjem predlogov različnih deležnikov.

Skupina, ki jo sestavljajo predstavniki centralnih bankah Eurosistema in evropskega trga plačil malih vrednosti, vključno s potrošniki, trgovci na drobno in združenji finančnih posrednikov, pri delu izhaja iz odločitev o zasnovi digitalnega eura, ki jih je Svet ECB že odobril.

Znotraj skupine za razvoj pravilnika je bilo oblikovanih več namenskih delovnih področij, ki pripravljajo tista poglavja pravilnika, ki zahtevajo posebno strokovno znanje.

Več informacij o pravilniku za digitalni euro.

21. Kakšna bi bila povezava med takojšnjimi plačili in digitalnim eurom?

Danes imajo potrošniki redkokdaj možnost, da pri plačevanju v trgovini uporabijo takojšnje plačilo, kar hkrati tudi pomeni, da trgovci denarja ne prejmejo takoj. Z digitalnim eurom bi se to spremenilo, saj bi bila vsa plačila z digitalnim eurom takojšnja plačila.

Enotni sklop pravil, standardov in postopkov za digitalni euro, ki je zdaj v razvoju in se bo, če bo odobren, uporabljal, bi pomenil, da bi bilo rešitve za takojšnja plačila mogoče nadalje razviti tako, da bi dosegle vse države euroobmočja. S tem bi se zmanjšala odvisnost od zasebnih neevropskih podjetij, ki trenutno obvladujejo plačilni sektor.

22. Bi digitalni euro temeljil na tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje podatkovnih blokov?

Eurosistem pri razvoju digitalnega eura eksperimentira z različnimi tehnologijami, tako centraliziranimi kot decentraliziranimi, med drugim tudi s tehnologijami razpršene evidence. Vendar odločitev še ni bila sprejeta.

23. Bi z uvedbo digitalnega eura plačila v Evropi postala bolj ranljiva za kibernetske napade?

Enako kot druge digitalne infrastrukture bi bil tudi digitalni euro lahko tarča kibernetskih napadov. Da bi bilo to tveganje čim manjše, bi digitalni euro temeljil na najsodobnejših tehnologijah, s katerimi se vzpostavlja okolje, ki je odporno na kibernetske grožnje in sposobno reševati izzive prihodnosti.

24. Kako bi se digitalni euro razlikoval od stabilnih kovancev in kriptosredstev?

Digitalni euro bi bil centralnobančni denar. To pomeni, da bi mu kritje zagotavljala centralna banka in bi bil zasnovan tako, da bi zadovoljeval potrebe ljudi, ki ga uporabljajo. Zato bi bil netvegan. Poleg tega bi zagotavljal zasebnosti in varstvo podatkov. Centralne banke imajo nalogo, da vzdržujejo vrednost denarja, ne glede na to, ali je v fizični ali digitalni obliki.

Po drugi strani je stabilnost in zanesljivost stabilnih kovancev v osnovi odvisna od subjekta, ki jih izdaja, ter od tega, kako verodostojna in izvršljiva je njegova zaveza, da bo skozi čas vzdrževal vrednost teh kovancev. Poleg tega zasebni izdajatelji lahko uporabljajo osebne podatke uporabnikov v komercialne namene.

Za kriptosredstva ne jamči noben jasno ugotovljiv subjekt, kar pomeni, da terjatev ni mogoče izterjati.