- SPOROČILO ZA JAVNOST
Računovodski izkazi ECB za leto 2022
23. februar 2023
- Po sprostitvi 1,6 milijarde EUR iz rezervacije za finančna tveganja je bil dobiček ECB leta 2022 nič (2021: 0,2 milijarde EUR).
- Ni bilo razdelitve dobička nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju.
Revidirani računovodski izkazi Evropske centralne banke (ECB) za leto 2022 kažejo, da je bil dobiček ECB nič (2021: 192 milijonov EUR), kar pomeni, da ne bo razdelitve dobička nacionalnim centralnim bankam v euroobmočju. V izidu je upoštevana sprostitev sredstev iz rezervacije za finančna tveganja v višini 1.627 milijonov EUR, da bi se pokrila izguba, nastala med letom. Izguba je nastala predvsem zaradi obrestnih odhodkov, ki so izhajali iz neto obveznosti ECB v sistemu TARGET2, ter delnih odpisov vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju. Po sprostitvi se je rezervacija za finančna tveganja zmanjšala na 6.566 milijonov EUR.
Neto obrestni prihodki so v letu 2022 skupaj znašali 900 milijonov EUR (2021: 1.566 milijonov EUR). K zmanjšanju v primerjavi s prejšnjim letom so prispevali predvsem obrestni odhodki od neto obveznosti ECB v sistemu TARGET2, ki so znašali 2.075 milijonov EUR (2021: 22 milijonov EUR obrestnih prihodkov). Obrestni prihodki od deleža ECB v skupnem številu eurobankovcev v obtoku so znašali 736 milijonov EUR, medtem ko so obrestni odhodki, plačani nacionalnim centralnim bankam kot obrestovanje njihovih terjatev v zvezi z deviznimi rezervami, prenesenimi na ECB, znašali 201 milijon EUR (2021: nič v obeh kategorijah). Te spremembe so bile posledica zvišanja obrestne mere v Eurosistemovih operacijah glavnega refinanciranja na raven nad 0% od 27. julija 2022 dalje. Neto obrestni prihodki od vrednostnih papirjev v imetju za namene denarne politike so se povečali na 1.534 milijonov EUR (2021: 1.006 milijonov EUR), medtem ko so se neto obrestni prihodki od deviznih rezerv povečali na 798 milijonov EUR (2021: 197 milijonov EUR). Povečanje je bilo predvsem posledica višje donosnosti v euroobmočju oziroma v ZDA.
Delni odpisi so znašali 1.840 milijonov EUR (2021: 133 milijonov EUR) in so bili predvsem posledica nerealiziranih izgub iz cenovnih sprememb od vrednostnih papirjev v portfelju lastnih sredstev in v dolarskem portfelju zaradi povišane donosnosti obveznic.
Na vrednostnih papirjih v portfeljih za namene denarne politike, ki se vrednotijo po odplačni vrednosti (ob upoštevanju oslabitve), so bili izvedeni preizkusi oslabitve. Ti preizkusi niso pokazali izgub zaradi oslabitve pri teh portfeljih.
Skupni stroški dela so se zmanjšali na 652 milijonov EUR (2021: 674 milijonov EUR), predvsem zaradi aktuarskih dobičkov od vrednotenja, povezanih z drugimi dolgoročnimi prejemki. Drugi administrativni stroški so se povečali na 572 milijonov EUR (2021: 564 milijonov EUR), in sicer predvsem zaradi postopnega vračanja na običajno raven aktivnosti po pandemiji ter zaradi tekočega razvijanja in izboljševanja IT sistemov v bančnem nadzoru.
Prihodki od nadomestil za nadzor, zaračunanih bankam za pokritje izdatkov, ki jih ima ECB pri izvajanju nadzorniških nalog, so znašali 594 milijonov EUR (2021: 578 milijonov EUR).
Velikost bilance stanja ECB se je povečala za 19 milijard EUR na 699 milijard EUR (2021: 680 milijard EUR). K povečanju so prispevali predvsem vrednostni papirji, kupljeni v okviru izrednega programa nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji (PEPP) in programa nakupa vrednostnih papirjev (APP).
Skupni vplačani kapital ECB se je povečal za 0,6 milijarde EUR na 8,9 milijarde EUR, potem ko so nacionalne centralne banke v euroobmočju vplačale drugi obrok povečanega vpisa zaradi izstopa Bank of England iz Evropskega sistema centralnih bank 31. januarja 2020 v povezavi z odhodom Združenega kraljestva iz EU.
Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema
Velikost konsolidirane bilance stanja Eurosistema, ki obsega sredstva in obveznosti nacionalnih centralnih bank v euroobmočju in ECB v razmerju do tretjih oseb, je ob koncu leta 2022 znašala 7.956 milijard EUR (2021: 8.564 milijard EUR). Zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim letom je bilo predvsem posledica manjšega obsega Eurosistemovih posojilnih operacij zaradi predčasnega odplačila in zapadlosti izposojenih zneskov v tretji seriji ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR III), kar so deloma odtehtala večja imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike zaradi nakupov v okviru programov APP in PEPP.
Eurosistemova imetja vrednostnih papirjev za namene denarne politike so se povečala za 224 milijard EUR na 4.937 milijard EUR (2021: 4.713 milijard EUR). Imetja v okviru programa APP so se povečala za 130 milijard EUR na 3.254 milijard EUR, imetja v okviru programa PEPP pa za 100 milijard EUR na 1.681 milijard EUR.
Kontaktna oseba za novinarska vprašanja je William Lelieveldt, tel. +496913447316.
Opombe:
- Seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo vedno.
- Dodatne informacije o usmeritvah ECB in Eurosistema glede finančnega računovodstva in poročanja ter glede letnih računovodskih izkazov ECB so na voljo v Sklepu ECB (EU) 2016/2247 z dne 3. novembra 2016 o letnih računovodskih izkazih Evropske centralne banke (ECB/2016/35) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 1), v Smernici ECB (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34) (UL L 347, 20. 12. 2016, str. 37) in na spletnem mestu ECB.
- Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema temelji na začasnih nerevidiranih podatkih. Letni računovodski izkazi vseh nacionalnih centralnih bank v Eurosistemu bodo dokončani do konca maja 2023, nato pa bo objavljena dokončna letna konsolidirana bilanca stanja Eurosistema.
Evropska centralna banka
Generalni direktorat Stiki z javnostjo
- Sonnemannstrasse 20
- 60314 Frankfurt na Majni, Nemčija
- +49 69 1344 7455
- media@ecb.europa.eu
Razmnoževanje je dovoljeno pod pogojem, da je naveden vir.
Kontakti za medije