Predgovor

Leto 2016 je bilo v več pogledih težko leto, vendar so ga zaznamovala tudi znamenja napredka. Leto se je sicer začelo z gospodarsko negotovostjo, vendar je ob koncu leta gospodarstvo stalo na najtrdnejših temeljih po krizi.

Medtem ko se je gospodarska negotovost zmanjšala, pa se je politična negotovost povečala. Soočali smo se z vrsto geopolitičnih dogodkov, ki bodo še leta zaznamovali okolje, v katerem določamo naše politike. Tokratno letno poročilo opisuje, kako je ECB plula po teh nemirnih vodah.

Leto 2016 se je začelo s strahovi o ponovnem umirjanju svetovne gospodarske aktivnosti, kar se je pokazalo v izraziti volatilnosti na finančnih trgih. Obstajala je nevarnost, da se bo vrnitev inflacije bliže našemu cilju še bolj zavlekla, ob že zelo nizki inflaciji pa je bilo pomembno tudi tveganje deflacije. Tako kot leta 2015 je ostal Svet ECB odločen, da bo za izpolnitev svojega cilja uporabil vsa orodja, ki so mu na voljo v okviru mandata.

Tako smo marca uvedli serijo novih ukrepov, da bi povečali spodbudo s strani denarne politike, med katerimi so bili dodatno znižanje ključnih obrestnih mer, povečanje programa nakupa vrednostnih papirjev s 60 milijard EUR na 80 milijard EUR na mesec, nakupi podjetniških obveznic, ki so se izvajali prvič, in uvedba novih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.

Kot je opisano v poročilu, so se ti ukrepi izkazali kot zelo učinkoviti pri blažitvi pogojev financiranja, ohranjanju gospodarskega okrevanja in nazadnje pri spodbujanju postopnega približevanja inflacije ravni, ki je bliže našemu cilju.

Naša politika je učinkovala, zato je bil program nakupa vrednostnih papirjev decembra podaljšan za devet mesecev s ciljem zagotoviti trajnejšo podporo pogojem financiranja in vzdržnemu zviševanju inflacije proti ravni tik pod 2%. Vseeno je bil obseg nakupov ponovno določen na prvotni ravni 60 milijard EUR na mesec. To je bil odraz uspešnosti naših ukrepov na začetku leta: zaupanje v gospodarstvu euroobmočja se je povečalo, tveganje deflacije pa je izginilo.

Kljub tem prednostim pa je imela denarna politika tudi stranske učinke – tako kot vedno. Ti učinki so bili leta 2016 pogostokrat v središču pozornosti. V tokratnem poročilu obravnavamo nekatera vprašanja glede neželenih posledic naših ukrepov.

Eno se nanaša na porazdelitev učinkov denarne politike, zlasti z vidika neenakosti. Pokazali smo, da je srednjeročno porazdelitev učinkov denarne politike pozitivna, saj je prispevala k zmanjšanju brezposelnosti, kar najbolj ugodno vpliva na revnejša gospodinjstva. Navsezadnje je zagotavljanje službe ljudem eden najmočnejših dejavnikov, ki znižujejo neenakost.

Drugo vprašanje se nanaša na dobičkonosnost bank, zavarovalnic in pokojninskih skladov. Razpravljamo o tem, kako je na finančne institucije vplivalo okolje nizkih obrestnih mer in kako so se te odzvale nanj. Pokazali smo, da je sposobnost prilagajanja odvisna od specifičnega modela banke.

Poročilo zajema tudi druge izzive, s katerimi se je leta 2016 soočal finančni sektor. Obravnavamo zlasti problem slabih posojil, kaj je treba storiti, da bi ta problem odpravili, ter ovire, ki še ostajajo. V poročilu je tudi posebna tema o novih tehnologijah in inovacijah v tem sektorju, kako bi lahko to vplivalo na strukturo in delovanje sektorja ter kaj to pomeni za preglednike in regulatorje.

In noben pregled leta 2016 ne bi bil popoln brez obravnave korenitih političnih sprememb v letu, kamor nenazadnje sodi tudi britanska odločitev, da zapusti Evropsko unijo. Poročilo tako ocenjuje brexit z vidika ECB. Predvsem poudarjamo pomen ohranjanja celovitosti enotnega trga ter homogenosti pravil in njihovega uveljavljanja.

Politična negotovost se bo v letu 2017 najverjetneje nadaljevala. Kljub temu ostajamo prepričani, da se bo gospodarsko okrevanje ob podpori denarne politike nadaljevalo. Kar se tiče ukrepov, ima ECB jasen mandat: ohranjanje cenovne stabilnosti. To nas je med letom 2016 uspešno usmerjalo – in nas bo še naprej tudi v tem letu.

Frankfurt na Majni, april 2017

Mario Draghi

Predsednik

Gospodarstvo euroobmočja, denarna politika ECB in evropski finančni sektor v letu 2016

Gospodarstvo euroobmočja

Svetovno makroekonomsko okolje

V letu 2016 se je gospodarstvo euroobmočja soočalo z zahtevnim mednarodnim okoljem. Rast tako v razvitih kot tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila dolgoročno gledano skromna z več obdobji povečane negotovosti in kratkotrajnimi viški volatilnosti na finančnih trgih, zlasti po britanskem referendumu o članstvu v EU junija in ameriških predsedniških volitvah novembra. Svetovna inflacija je bila nizka, saj je vpliv preteklega upada cen nafte postopno popuščal, proste zmogljivosti na svetovni ravni pa so bile še vedno velike.

Svetovna gospodarska rast je ostala skromna

Svetovno gospodarstvo je v letu 2016 še naprej postopno okrevalo, čeprav zaradi upočasnitve v razvitih gospodarstvih nekoliko počasneje kot leta 2015. Gospodarska aktivnost se je okrepila šele v drugi polovici leta, in sicer predvsem v nastajajočih tržnih gospodarstvih. Gledano v celoti je svetovna rast BDP ostala nižja od ravni pred krizo (glej graf 1).

Leto 2016 so zaznamovali veliki politični dogodki, ki so negativno vplivali na svetovne gospodarske obete. Junija 2016 je rezultat britanskega referenduma povzročil negotovost glede obetov za britansko gospodarstvo, vseeno pa se je neposredni finančni in gospodarski vpliv izkazal kot kratkotrajen in razmeroma omejen. Kasneje tekom leta je izid volitev v ZDA prinesel premik v pričakovanjih glede prihodnjih politik nove ameriške vlade, zaradi česar se je negotovost z zvezi z usmeritvijo politik ponovno povečala.

V razvitih gospodarstvih se je gospodarska rast nadaljevala, čeprav počasneje kot v prejšnjem letu. Gospodarsko aktivnost so podpirali še vedno ugodni pogoji financiranja ter nadaljnje izboljševanje razmer na trgu dela. Tudi v nastajajočih tržnih gospodarstvih je bila rast v letu kot celoti zmerna, vseeno pa so se obeti v drugi polovici leta bistveno izboljšali. Posebej velik vpliv sta imela dva dejavnika: nadaljnje upočasnjevanje kitajskega gospodarstva in vse hitrejše popuščanje globoke recesije v glavnih izvoznicah surovin. Vseeno je gospodarska rast ostala skromna, saj so jo omejevale geopolitične napetosti, pretirana zadolženost in izpostavljenost obratu kapitalskih tokov, v državah izvoznicah surovin pa tudi počasno prilagajanje nižjim prihodkom.

Rast svetovne trgovinske menjave je bila v prvi polovici leta 2016 šibka, saj se je obseg svetovnega uvoza medletno povečal samo za 1,7%, potem ko je rast leta 2015 znašala 2,1%. Kot kaže, nekatera strukturna gibanja, ki so v preteklosti spodbujala trgovinsko menjavo – kot so zniževanje transportnih stroškov, liberalizacija trgovinske menjave, širitev svetovnih vrednostnih verig in finančno poglabljanje – v srednjeročnem obdobju ne bodo več v tolikšni meri podpirala trgovinske menjave. Zaradi tega svetovna trgovinska menjava v bližnji prihodnosti verjetno ne bo rasla hitreje kot svetovna gospodarska aktivnost.

Svetovni pogoji financiranja so vse leto ostali ugodni. Centralne banke v glavnih razvitih gospodarstvih so ohranjale spodbujevalno naravnano denarno politiko, pri čemer so britanska in japonska centralna banka ter ECB še naprej izvajale ekspanzivno denarno politiko. Ameriška centralna banka je obnovila normalizacijo denarne politike, saj je decembra 2016 ciljni razpon obrestne mere za zvezna sredstva zvišala za 25 bazičnih točk. Finančni trgi so kljub občasni povišani negotovosti, ki so jo povzročali politični dogodki, na splošno ostali odporni. Proti koncu leta se je občutno povečala donosnost ameriških dolgoročnih obveznic. Še vedno ni jasno, ali to povečanje odraža hitrejšo rast in inflacijska pričakovanja ali pa zgolj kratkotrajen skok časovnih premij na ameriške dolgoročne obveznice. Na večino nastajajočih tržnih gospodarstev je ugodno vplivalo izboljševanje pogojev zunanjega financiranja v obdobju do ameriških volitev v novembru. Zatem so se kapitalski tokovi v ta gospodarstva, ki so se pred tem povečevali, začeli v več državah zmanjševati, pribitki na državne obveznice so se povečali, okrepili pa so se tudi pritiski na devizni tečaj.

Obsežne proste zmogljivosti so še naprej zavirale rast svetovne inflacije

Med letom 2016 so na svetovno inflacijo še naprej vplivale nizke cene nafte in še vedno obsežne proste zmogljivosti na svetovni ravni (glej graf 2). V državah OECD se je skupna medletna inflacija proti koncu leta postopoma zviševala in v celem letu 2016 dosegla 1,1% (v primerjavi z 0,6% v letu 2015). Osnovna medletna inflacija (brez hrane in energentov) v teh državah se je malenkostno povečala na 1,8% (glej graf 1).

Cene nafte so se zvišale z najnižje ravni, ki je konec januarja 2016 znašala 33 USD za sod, in proti koncu decembra dosegle 55 USD za sod. Cene sta poganjala omejitev naložb ameriških naftnih družb in nenadno povečanje števila motenj v svetovni ponudbi nafte v prvi polovici leta.^[1] Proti koncu leta je na cene nafte močno vplivala ponudbena strategija kartela OPEC. Potem ko je 30. novembra sklenil, da bodo članice OPEC v prvi polovici leta 2017 zmanjšale proizvodnjo (za 1,2 milijona sodov na dan), se je cena surove nafte Brent zvišala. K podražitvi je prispeval tudi dogovor, ki ga je OPEC 10. decembra sprejel z nekaterimi proizvajalkami nečlanicami OPEC o nadaljnjem zmanjšanju proizvodnje (za 0,6 milijona sodov na dan).

V letu 2016 so cene surovin razen nafte okrevale, vendar je bila v sektorjih hrane in kovin zabeležena nasprotna dinamika. Cene kmetijskih surovin so se v prvi polovici leta zaradi vremenskih dejavnikov zvišale, nato pa čez poletje zaradi obilne žetve pšenice in drugih žitaric nekoliko upadle. Cene kovin so v prvi polovici leta ostale na nizki ravni, saj je Kitajska napovedala okoljevarstvene politike, s katerimi je omejila uporabo kovin. Ker so se obeti glede prihodnjega povpraševanja zaradi morebitnih novih naložb v infrastrukturo na Kitajskem in v ZDA izboljšali, so cene kovin zatem nekoliko porasle.

V drugi polovici leta 2016 so določene pritiske na rast svetovne inflacije ustvarjali počasno zapiranje proizvodne vrzeli v razvitih gospodarstvih, rahlo zmanjšanje obsežnih prostih zmogljivosti v več nastajajočih tržnih gospodarstvih in popuščanje zaviralnega vpliva preteklih padcev cen nafte in drugih surovin.

V glavnih razvitih gospodarstvih se je rast nadaljevala

V ZDA se je gospodarska aktivnost v letu 2016 upočasnila. Po skromnem povečanju v prvi polovici leta se je realna rast BDP v drugi polovici okrepila bolj izrazito. K temu so največ prispevali potrošnja gospodinjstev, povečevanje zaposlenosti in trdnejše finančno stanje gospodinjstev. Zaviralni vpliv prilagajanja zalog in zmanjševanja naložb v energetiki, kar je zaviralo rast v prvi polovici leta, je proti koncu leta popustil, tako da se je aktivnost okrepila. Gledano v celoti je rast BDP upadla z 2,6% v letu 2015 na 1,6% v letu 2016. Razmere na trgu dela so bile še vedno zelo dobre, tako da se je stopnja brezposelnosti do konca leta še znižala na 4,7%, stopnja rasti plač pa se je zvišala. Inflacija je ostala pod ciljno ravnjo zveznega odbora za odprti trg (FOMC). Gledano v celoti je medletna rast cen življenjskih potrebščin v letu 2016 dosegla 2,1%, medtem ko se je osnovna inflacija (brez hrane in energentov) zvišala na 2,2%.

Denarna politika je v letu 2016 ostala zelo spodbujevalno naravnana. Decembra je FOMC sprejel dolgo pričakovani ukrep in ciljni razpon obrestne mere za zvezna sredstva zvišal za 25 bazičnih točk na 0,5–0,75%. Javnofinančna politika je bila v poslovnem letu 2016 rahlo ekspazivna, pri čemer se je javnofinančni primanjkljaj rahlo povečal na 3,2% BDP zaradi večjih izdatkov za zdravstveno varstvo in višjih neto obrestnih plačil.

Na Japonskem je gospodarstvo v letu 2016 močno okrevalo, k čemur so pripomogli spodbujevalno naravnana denarna in javnofinančna politika, ugodnejši pogoji financiranja in zmanjševanje prostih zmogljivosti na trgu dela. V povprečju je realna rast BDP rahlo upadla z 1,2% v letu 2015 na 1% v letu 2016. Stopnja brezposelnosti se je znižala na 3,1%, vseeno pa je rast plač ostala šibka. Skupna medletna rast cen življenjskih potrebščin (CPI) je v letu 2016 postala negativna in upadla na –0,1%, k čemur so največ prispevale nižje svetovne cene surovin ter močnejši jen. Za japonsko centralno banko prednostno merilo osnovne inflacije – CPI brez sveže hrane in energentov – je v primerjavi z letom prej nekoliko upadlo in znašalo 0,6%. Septembra je japonska centralna banka uvedla ukrepe kvantitativnega in kvalitativnega rahljanja s kontrolo krivulje donosnosti. Poleg tega se je zavezala, da bo povečala obseg primarnega denarja, dokler zabeležena stopnja inflacije ne preseže cilja glede stabilnosti cen in vzdržno ostane nad to ravnjo.

V Združenem kraljestvu je gospodarska rast ostala močna kljub negotovosti v zvezi z izidom referenduma o članstvu v EU. V letu 2016 se je BDP po predhodnih ocenah realno povečal za 2,0%, k čemur je največ prispevala močna zasebna potrošnja.^[2] Na finančnih trgih je bila najbolj opazna reakcija na referendumski izid strma depreciacija britanskega funta. Inflacija se je odlepila z dotedanje zelo nizke ravni. Denarna politika je v letu 2016 ostala spodbujevalno naravnana. Avgusta je odbor za denarno politiko Bank of England znižal ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 0,25%, razširil program nakupa vrednostnih papirjev in uvedel shemo dolgoročnejšega financiranja, da bi podprl prenos nižje obrestne mere v gospodarstvo. Novembra je vlada napovedala nov javnofinančni mandat in ciljno usmerjene ukrepe politik, predvsem na področju stanovanjskih in infrastrukturnih naložb, da bi podprla gospodarstvo v prehodnem obdobju.

Na Kitajskem se je gospodarska rast v letu 2016 stabilizirala, poganjale pa so jo predvsem visoka potrošnja in naložbe v infrastrukturo. Medletna realna rast BDP je v letu 2016 znašala 6,7%, potem ko je bila v letu prej na ravni 6,9%. Naložbe v predelovalnih dejavnostih so ostale šibke, stanovanjske naložbe pa so se malenkostno povečale. Uvozno povpraševanje je okrevalo z najnižje ravni, zabeležene v letu 2015, vseeno pa je ostalo šibkejše kot v preteklosti. Razmeroma skromno zunanje povpraševanje je zaviralo izvoz, kar je po drugi strani negativno vplivalo na uvoz preko trgovine oplemenitenja. Medletna rast cen življenjskih potrebščin se je okrepila na 1,9%, medtem ko se je medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ki je že od marca 2012 negativna, zvišala na –1,4%.

Efektivni tečaj eura je na splošno ostal stabilen

V letu 2016 je bil nominalni efektivni tečaj eura večinoma stabilen (glej graf 3). Po drugi strani so se dvostranski tečaji do nekaterih drugih glavnih valut spremenili. V razmerju do dolarja je bil euro večino leta izjemno stabilen, saj je donosnost na obeh straneh Atlantika večinoma ostala nespremenjena in se znižala šele proti koncu leta. Oslabitev eura v razmerju do japonskega jena je bila deloma izravnana z apreciacijo v razmerju do britanskega funta.

Danska krona je trenutno edina valuta v mehanizmu deviznih tečajev II (ERM II). S krono se je trgovalo blizu centralnega tečaja v ERM II, pri čemer je Danmarks Nationalbank januarja 2016 zvišala ključno obrestno mero in tekom leta neto kupovala tuje valute z danskimi kronami. Česká národní banka je še naprej kupovala tuje valute v skladu s svojo zavezo, da bo posredovala na deviznih trgih, da bi preprečila apreciacijo češke krone nad določeno mejo. Podobno je Hrvatska narodna banka še naprej posredovala na deviznih trgih v skladu z režimom uravnavano drsečega tečaja. Bolgarski lev je ostal vezan na euro. Euro je na splošno ostal stabilen v razmerju do švicarskega franka ter do madžarskega forinta in romunskega leva, medtem ko je v razmerju do švedske krone in v manjši meri do poljskega zlota apreciiral.

Finančna gibanja

V letu 2016 so gibanja na finančnih trgih v euroobmočju še naprej v veliki meri določali ukrepi spodbujevalno naravnane denarne politike, ki jih je izvajala ECB. To je prispevalo k postopnemu zniževanju donosnosti državnih obveznic v euroobmočju v prvih treh četrtletjih leta. Vseeno je proti koncu leta zaradi svetovnih dejavnikov donosnost nadoknadila nekaj zmanjšanja iz prejšnjih mesecev. Obrestne mere denarnega trga in stroški zunanjega financiranja za nefinančne družbe so se še naprej zniževali ter dosegli nove rekordno nizke ravni. Pogoji financiranja za nefinančne družbe in gospodinjstva so se še nadalje izboljšali.

Obrestne mere denarnega trga so se v euroobmočju znižale

Med letom 2016 so se obrestne mere denarnega trga še naprej zniževale, k čemur je največ prispevalo rahljanje denarne politike ECB.

Ukrepi rahljanja so podrobneje opisani v razdelku 2.1. Znižanje obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita se je hitro in v celoti preneslo na obrestno mero EONIA, ki se je zatem stabilizirala na ravni približno –35 bazičnih točk (glej graf 4). V skladu z dolgoročno dinamiko se je EONIA začasno povečala ob koncu vsakega meseca, vendar so bila ta povečanja manj izrazita kot v prvih mesecih leta 2015, preden se je zaradi izvajanja programa nakupa vrednostnih papirjev začel obseg presežne likvidnosti hitro povečevati.

Tri- in šestmesečni EURIBOR je padel še globlje v negativno območje. Znižanje obrestnih mer EURIBOR je sledilo nadaljnjemu rahljanju denarne politike, nekaj dodatnega pritiska pa je prispeval tudi trend naraščanja presežne likvidnosti. Glavni razlog za to, da se je presežna likvidnost med letom povečala za več kot 500 milijard EUR, so bili nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, v manjši meri pa tudi nova serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR-II). Presežna likvidnost je do konca leta dosegla 1.200 milijard EUR (glej graf 4).

Na zavarovanem denarnem trgu so se še naprej zniževale tudi repo obrestne mere, in sicer zaradi zniževanja obrestnih mer ECB, obsežne likvidnosti in iskanja kakovostnega finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Repo obrestne mere za finančno premoženje, ki so ga izdale nekatere države euroobmočja, so bile večino leta nižje od obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, kar odraža povpraševanje po kakovostnem zavarovanju.

Terminske obrestne mere denarnega trga v euroobmočju so po junijskem referendumu o članstvu Združenega kraljestva v EU dosegle dno, saj so trgi pričakovali nadaljnje rahljanje denarne politike ECB. Vseeno so se do konca leta terminske obrestne mere začele ponovno zviševati, saj so se zmanjšala pričakovanja, da bo ECB še nadalje znižala ključne obrestne mere, krivulja terminskih obrestnih mer EONIA pa je postala bolj strma. Povečevanje naklona krivulje ob hkratnem povečanju donosnosti državnih obveznic v euroobmočju je sovpadalo z gibanjem donosnosti dolgoročnih obveznic po vsem svetu, najizraziteje v ZDA.

Donosnost državnih obveznic v euroobmočju se je proti koncu leta povečala

Donosnost državnih obveznic je bila v letu 2016 na splošno nižja kot v letu 2015, kar odraža nadaljnjo podporo s strani nakupov državnih obveznic euroobmočja in drugih ukrepov denarne politike ECB. Pri donosnosti državnih obveznic je tako v euroobmočju kot tudi v ZDA zaradi svetovnih gibanj prišlo do velike korekcije (glej graf 5). Zaradi okrepljene negotovosti glede svetovnih gospodarskih obetov v začetku leta so se močno znižale obrestne mere za netvegane naložbe. Zaradi izida britanskega referenduma se je donosnost še znižala, vendar se je nato zaradi bolj optimističnih obetov za svetovno gospodarstvo in izida ameriških predsedniških volitev donosnost ponovno povečala. Gledano v celoti se je povprečna donosnost 10-letnih državnih obveznic euroobmočja, tehtana z BDP, v letu 2016 znižala za okrog 30 bazičnih in ob koncu leta znašala 0,9%. Gibanje razmikov v donosnosti državnih obveznic znotraj euroobmočja je bilo razmeroma umirjeno, a se je med posameznimi državami nekoliko razlikovalo.

Tečaji delnic v euroobmočju so po začasnem upadu ostali večinoma nespremenjeni

Leto 2016 se je začelo z velikim upadom na svetovnih delniških trgih, saj so gibanja na Kitajskem povzročila negotovost glede svetovne gospodarske rasti (glej graf 6). Ko se je zaskrbljenost polegla, so se delniški trgi aprila vrnili na raven ob začetku leta. Podoben vzorec je bil zabeležen v obdobju okrog britanskega referenduma, ko je strmemu upadu v dneh po referendumu sledila vrnitev na prejšnje ravni v mesecih zatem. V drugi polovici leta so se delniški trgi v euroobmočju zaradi boljših gospodarskih obetov močno okrepili. Kljub razmeroma velikim gibanjem med letom je delniški trg euroobmočja ostal večinoma nespremenjen, saj se je širši indeks EURO STOXX zvišal samo za približno 1%. Skromno zvišanje indeksa je prikrilo upad bančnih delnic, ki so vrednost med drugim izgubljale zaradi nedonosnih posojil v bankah in še naprej nizke dobičkonosnosti.

V ZDA so bila delniška gibanja tekom leta podobna, a gledano v celoti mnogo močnejša, saj so v letu 2016 zabeležila skoraj 10-odstotno rast. Decembra 2016 je večina delniških indeksov v ZDA dosegla nove rekordne ravni.

Nefinančne družbe so izkoristile nizke stroške zunanjega financiranja

Ukrepi denarne politike, sprejeti v letu 2016, so se prenesli tudi na skupne nominalne stroške zunanjega financiranja za nefinančne družbe, ki so poleti 2016 dosegli dolgoročno najnižjo raven (glej graf 7). Tako so k znižanju stroškov bančnega posojanja nefinančnim družbam prispevale negativne obrestne mere za mejni depozit in nove v marcu napovedane operacije CUODR-II. Z uvedbo nakupov eurskih obveznic naložbenega razreda, ki so jih izdale nebančne družbe s sedežem v euroobmočju, in z drugimi elementi programa nakupa vrednostnih papirjev je cena tržnega dolžniškega financiranja upadla daleč pod ravni, ki so bile zabeležene leto prej, in je bila tudi nižja od bančnih obrestnih mer za posojila. Stroški lastniškega kapitala pa so v letu 2016 upadli zelo malo, ker so premije za tveganje pri lastniških vrednostnih papirjih ostale povišane. Zelo spodbujevalno naravnana denarna politika je prispevala k zmanjšanju stroškov zunanjega financiranja, vendar tudi k heterogenosti stroškov zunanjega financiranja v različnih državah euroobmočja in v različno velikih gospodarskih družbah.

Tokovi zunanjega financiranja so se v letu 2016 stabilizirali

V prvih treh četrtletjih 2016 so se tokovi zunanjega financiranja v nefinančne družbe stabilizirali blizu povprečne ravni iz leta 2015 (glej graf 8). Gledano bolj dolgoročno, okrevanje tokov zunanjega financiranja v nefinančne družbe z nizkih ravni iz prvega četrtletja 2014 še vedno podpirajo naslednji dejavniki: (i) nadaljnje znižanje stroškov financiranja, (ii) popuščanje kreditnega krča, (iii) vztrajna krepitev gospodarske aktivnosti in (iv) naraščanje števila združitev in prevzemov. K ustvarjanju ugodnejših pogojev za dostop nefinančnih družb do tržnega financiranja je prispevala tudi spodbujevalno naravnana denarna politika ECB. Tako je razširitev programa nakupa vrednostnih papirjev na obveznice podjetniškega sektorja v juniju 2016 spodbudila izdajanje dolžniških vrednostnih papirjev v tem letu. Zaradi ugodnejših pogojev kreditiranja^[3] in nižjih obrestnih mer so nefinančne družbe nekoliko več uporabljale bančno financiranje, medtem ko so posojila nedenarnega sektorja in tujine med letom močno upadla. Delnice, ki ne kotirajo na borzi, in drugi lastniški vrednostni papirji so ob podpori visokih zadržanih dobičkov ostali največja komponenta tokov zunanjega financiranja. Izdajanje delnic, ki kotirajo na borzi, je bilo omejeno zaradi razmeroma visokih stroškov lastniških vrednostnih papirjev. Poleg tega je z izboljšanjem dostopa nefinančnih družb do zunanjega financiranja oslabila dinamika komercialnih kreditov in medpodjetniških posojil.

Rast neto premoženja gospodinjstev se je povečala

V zadnjih treh četrtletjih 2016 je neto premoženje gospodinjstev še naprej vse hitreje raslo (glej graf 9). Predvsem so se zaradi vztrajnega naraščanja cen nepremičnin močno povečali kapitalski dobički gospodinjstev od imetja nepremičnin. Zaradi dviga delniških tečajev v letu 2016 se je povečala vrednost imetij finančnega premoženja in tako pozitivno prispevala k rasti neto premoženja gospodinjstev.

Stroški zadolževanja za gospodinjstva v euroobmočju so dosegli rekordno nizko raven, vseeno pa so med državami in različnimi ročnostmi posojil še vedno obstajale razlike, pri čemer so se stroški dolgoročnih posojil znižali bolj kot stroški kratkoročnih posojil. Zadolževanje gospodinjskega sektorja pri bankah je v letu 2016 še naprej okrevalo.

Splošno gospodarsko okrevanje

Gospodarsko okrevanje v euroobmočju, ki se je začelo v prvih mesecih leta 2013 in ga poganja predvsem domače povpraševanje, se je v letu 2016 nadaljevalo. Gledano po dejavnikih, ki poganjajo gospodarsko aktivnost, je sedanji zagon gospodarske rasti očitno postal vztrajnejši (več podrobnosti je v okvirju 2). Obenem je gospodarsko aktivnost v euroobmočju zavirala še vedno šibka rast zunanjega povpraševanja ob povečani svetovni negotovosti. Zaradi tega je povprečna medletna rast v letu 2016 znašala 1,7% (glej graf 10). To je le malo manj kot v letu 2015 (2,0%), ko se je skupna rast okrepila zaradi izjemno visoke rasti BDP na Irskem. Zasebna potrošnja je rasla podobno hitro kot v letu 2015, poganjala pa jo je rast razpoložljivega dohodka, medtem ko so se naložbe kljub okrevanju v gradbenem sektorju povečevale nekoliko počasneje kot v letu pred tem. Po drugi strani se je državna potrošnja povečevala hitreje in tako pozitivno prispevala h gospodarski rasti (glej razdelek 1.6 v poglavju 1). Gospodarsko okrevanje je večinoma zajelo vse države euroobmočja.

Gospodarska rast v euroobmočju se je nadaljevala

Zelo spodbujevalno naravnana denarna politika ECB se je še naprej prenašala v realno gospodarstvo in podpirala domače povpraševanje. Zaradi izboljšane dobičkonosnosti podjetij in zelo ugodnih pogojev financiranja se je nadaljevalo tudi okrevanje naložb. Okrevanje je še vedno podpirala tudi vse višja zaposlenost, k čemur so prispevale tudi v preteklosti sprejete strukturne reforme. Dodatno spodbudo h gospodarski rasti so v letu 2016 zagotavljale še vedno razmeroma nizke cene nafte. Po drugi strani sta zadolženost javnega in zasebnega sektorja, ki je v nekaterih državah še vedno velika, ter posledični pritiski na razdolževanje slabila domače povpraševanje. Rast je zaviral tudi počasen napredek pri izvajanju strukturnih reform.

Zasebna potrošnja v euroobmočju se je v letu 2016 še dodatno povečala in dosegla povprečno medletno rast okrog 2,0%, kar je približno enako kot v letu prej. Glavni dejavniki povečanja zasebne potrošnje so bili nizke cene nafte, še posebej v začetku leta, izboljšane razmere na trgu dela v euroobmočju ter posledično višji dohodki od dela. Skupna nominalna rast dohodkov od dela se je povečala predvsem zaradi večjega števila novih delovnih mest in ne zaradi višjih plač. Zasebno potrošnjo so še naprej podpirale nizke obrestne mere, saj so posojila postala cenejša, varčevanje pa manj privlačno. Poleg tega so se neto obrestni prihodki gospodinjstev v euroobmočju v letu 2016 nekoliko zmanjšali, vendar je zaradi nizkih obrestnih mer prišlo predvsem do prerazporejanja virov od neto varčevalcev k neto posojilojemalcem, ki so navadno bolj nagnjeni k potrošnji kot neto varčevalci.^[9]

Ukrepi denarne politike, ki jih je ECB sprejela v zadnjih letih, vključno s programom nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, napovedanim marca 2016, so spodbudili povpraševanje in tako pospešili naložbe. Zaradi tega so naložbe v letu 2016 še naprej močno prispevale k rasti, med drugim tudi zaradi izboljšane dobičkonosnosti podjetij, manj zadržanega povpraševanja in vse večje izkoriščenosti zmogljivosti. Poleg tega se je z ukrepi denarne politike okrepilo zaupanje podjetij, zmanjšala neto obrestna plačila in izboljšali pogoji financiranja, med drugim tudi za mala in srednje velika podjetja, kar je še dodatno prispevalo k rasti podjetniških naložb. K okrevanju podjetniških naložb so posebej močno prispevale naložbe v transportno opremo. Vseeno so naložbe podjetij verjetno zavirali nekateri dejavniki, kot so dolgotrajno zniževanje pričakovane stopnje rasti v euroobmočju, nadaljnje prilagajanje bilanc podjetij zaradi visoke zadolženosti in šibkejša mednarodna trgovina.

Vzporedno z okrevanjem stanovanjskega trga v euroobmočju so se okrepile tudi gradbene naložbe, čeprav z zelo nizke ravni. Razlog za okrevanje stanovanjskega trga je bilo visoko povpraševanje, ki so ga spodbujali rast realnega dohodka in ugodni pogoji za hipotekarna in druga posojila zaradi ukrepov denarne politike, v nekaterih državah pa tudi javnofinančne spodbude. Poleg tega je donosnost drugih naložbenih priložnosti, ki jih imajo gospodinjstva, ostala nizka, kar je dodatno spodbujalo stanovanjske naložbe. Stanovanjski trg je okreval v praktično vseh državah euroobmočja.

Dinamiko gospodarske rasti je v letu 2016 še naprej zaviralo šibko zunanje okolje, kar je več kot odtehtalo zapozneli učinek velike depreciacije eura v obdobju 2014–2015 (glej razdelek 1.1 v poglavju 1). Izvoz euroobmočja v ZDA, Azijo (brez Kitajske) in nastajajoča tržna gospodarstva je v letu 2016 ostal šibek. Po drugi strani so se trgovinske partnerice v Evropi in na Kitajskem uspešno upirale zaviralnim dejavnikom in vedno več prispevale k izvozu euroobmočja. Trgovinska menjava znotraj euroobmočja se je v letu 2016 okrepila v skladu s temeljnim zagonom domačega povpraševanja.

Gospodarska aktivnost se je v letu 2016 povečala v praktično vseh sektorjih (glej graf 11). Skupna bruto dodana vrednost, ki je v drugem četrtletju 2015 presegla predkrizno rekordno vrednosti iz prvega četrtletja 2008, se je v letu 2016 v povprečju povečala za 1,7%. Rast dodane vrednosti v industriji (brez gradbeništva) se je upočasnila na okrog 1,6%, medtem ko se je v storitvenem sektorju nekoliko okrepila na 1,8%. Po drugi strani je dodana vrednost v gradbenem sektorju, kjer je sicer še vedno daleč pod predkrizno ravnjo, pridobila zagon in dosegla približno 2,0-odstotno rast, kar je najvišja stopnja rasti od leta 2006. To potrjuje, da gibanja v gradbenem sektorju postajajo vse bolj pozitivna in tako zaključujejo dolgotrajno obdobje krčenja ali počasne rasti, ki se je začelo leta 2008.

Zaposlenost v euroobmočju se je še naprej povečevala

Trgi dela so v letu 2016 še nadalje okrevali (glej graf 12). Do tretjega četrtletja 2016 je bilo število zaposlenih v euroobmočju za 1,2% višje kot v istem obdobju leta 2015 in za več kot 3% višje od zadnje najnižje točke v drugem četrtletju 2013. Vseeno je bila stopnja zaposlenosti za približno 0,5% nižja od najvišje predkrizne ravni, zabeležene v prvem četrtletju 2008. Gledano po sektorjih, se je zaposlenost povečala predvsem v storitvah in v manjši meri v industriji brez gradbeništva, medtem ko je v gradbenem sektorju ostala večinoma stabilna.

V prvih treh četrtletjih 2016 se je skupno število opravljenih delovnih ur povečalo približno enako kot število zaposlenih. Medletna rast produktivnosti na zaposlenega je ostala nizka in je v prvih treh četrtletjih 2016 v povprečju znašala okrog 0,4% na četrtletje, v primerjavi z 1,0-odstotno medletno rastjo leta 2015 (ki pa se je zvišala zaradi popravka BDP na Irskem).

Stopnja brezposelnosti se je v letu 2016 še naprej zmanjševala in decembra znašala 9,6%, kar je najmanj od sredine leta 2009. Zmanjšanje brezposelnosti, ki se je začelo v drugi polovici leta 2013, je zajelo oba spola in vse starostne skupine. V letu 2016 kot celoti je stopnja brezposelnosti v povprečju znašala 10,0%, v primerjavi z 10,9% v letu 2015 in 11,6% v letu 2014. Vseeno so širša merila prostih zmogljivosti na trgu dela ostala povišana.

Gibanja cen in stroškov

Na gibanje skupne inflacije v euroobmočju, merjene s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), so v letu 2016 vplivale zlasti cene energentov. Zaradi tega vpliva je bila stopnja inflacije v prvih mesecih leta 2016 nizka ali celo negativna, pozneje pa se je ob upadanju negativnega prispevka energentov zviševala. Osnovna inflacija, merjena s HICP brez energentov in hrane, se ni povečevala ter se je med letom gibala v razponu med 0,7% in 1,0%.

Na skupno inflacijo so vplivale zlasti cene energentov

Potem ko je skupna medletna inflacija v euroobmočju leta 2015 znašala 0,0%, se je leta 2016 zvišala na povprečno 0,2%. Na dinamiko inflacije je vplivalo zlasti gibanje cen energentov (glej graf 13). Skupna inflacija je bila spomladi negativna, nato pa se je postopno povečevala. Do decembra se je v primerjavi z najnižjo ravnjo, doseženo v aprilu, povečala za več kot 1 ¼ odstotne točke.

Nasprotno več drugih meril osnovne inflacije ni kazalo nikakršnega jasnega trenda naraščanja. Inflacija brez energentov in hrane se je čez vse leto 2016 gibala v razponu med 0,7% in 1,0%. Dejstvo, da osnovna inflacija ne kaže znakov naraščanja, je bilo deloma posledica posrednih zaviralnih učinkov zaradi velikih padcev cen nafte in drugih primarnih surovin iz preteklosti, ki vedno delujejo z zamikom. Bolj bistveno je, da so ostali umirjeni tudi domači stroškovni pritiski, zlasti tisti, ki izvirajo iz rasti plač (več podrobnosti je v okvirju 3).

Iz podrobnejšega pregleda glavnih komponent HICP je razvidno, da je v letu 2016 rast cen energentov v povprečju negativno prispevala k skupni inflaciji, in sicer 0,5 odstotne točke. To je bilo zlasti posledica gibanj cen nafte v eurih, ki vplivajo predvsem na maloprodajne cene tekočih goriv Njihov vpliv se pokaže tudi v maloprodajnih cenah plina, vendar manj neposredno, šibkeje in z daljšim odlogom.^[14]

Rast cen hrane se je v povprečju leta 2016 zmanjšala na 1,0%, potem ko se je v letu 2015 povečevala in v zadnjem četrtletju istega leta dosegla 1,4%. Zmanjšanje rasti cen hrane in nihanje med letom sta bila predvsem posledica gibanj cen nepredelane hrane, zlasti cen sadja in zelenjave, na katere so vplivali predvsem prehodni učinki, kot sta izrazito zvišanje v juliju in avgustu, ki je bilo povezano z vremenskimi dejavniki, ter poznejše veliko znižanje v septembru in oktobru. Nasprotno je rast cen predelane hrane med letom ostala približno stabilna.

Medletna stopnja rasti cen industrijskega blaga razen energentov se je januarja in februarja zvišala na 0,7%, nato pa se je znižala in od avgusta do decembra znašala 0,3%. Znižanje je bilo posledica cen trajnega blaga in poltrajnih dobrin, tj. dveh komponent industrijskega blaga razen energentov, pri katerih je delež uvoza največji in je zato verjetneje, da bo nanju vplivala apreciacija nominalnega efektivnega tečaja, ki se je začela spomladi 2015. Rast cen netrajnega blaga je ostala približno stabilna.

Ob tem so bili pritiski iz proizvodne verige v letu 2016 še vedno šibki. Medletna stopnja rasti uvoznih cen se je v letu 2015 izrazito znižala in je od začetka leta 2016 negativna, predvsem zaradi neposrednega vpliva apreciacije nominalnega efektivnega tečaja eura (glej graf 15). Med domačimi dejavniki se je rast cen neživilskih proizvodov pri proizvajalcih vse leto gibala na ravni blizu nič. Gibanja proizvajalčevih cen proizvodov za vmesno porabo kažejo, da cene surove nafte in drugih primarnih surovin izrazito vplivajo v prvih fazah cenovne verige, vplivajo pa tudi na poznejše faze (merjeno s cenami proizvodov za široko porabo).

Rast cen storitev se je med letom 2016 gibala na ravni okrog 1,1%, kar je precej pod dolgoročnim povprečjem. Postavke v storitveni komponenti HICP so pogosto proizvedene doma, kar pomeni, da naj bi bile cene storitev tesneje povezane z gibanjem domačega povpraševanja in stroškov dela. Umirjena gibanja so zato verjetno posledica še vedno velikega obsega neizkoriščenega potenciala na trgu proizvodov in trgu dela v euroobmočju.

Domači stroškovni pritiski so ostali umirjeni

Domači stroškovni pritiski, ki izhajajo iz stroškov dela, so v prvih treh četrtletjih 2016 ostali oslabljeni.

Rast sredstev za zaposlene in stroškov dela na enoto proizvoda v euroobmočju je v prvih treh četrtletjih 2016 v povprečju znašala 1,3% oziroma 0,9% (glej graf 16). Rahlo povečanje stroškov dela na enoto proizvoda v letu 2016 glede na leto 2015 je bilo predvsem posledica zmanjšanja rasti produktivnosti dela, medtem ko je bila rast sredstev za zaposlene še naprej nizka. Dejavniki, ki vplivajo na oslabljene pritiske na rast plač, vključujejo še vedno velik obseg neizkoriščenega potenciala na trgu dela, strukturne reforme trga dela v zadnjih letih, ki so v nekaterih državah euroobmočja povečale fleksibilnost plač navzdol, in nizko inflacijo.^[15]

Domači stroškovni pritiski, ki izhajajo iz gibanja dobička (merjeno kot bruto poslovni presežek), so se v letu 2016 glede na leto 2015 nekoliko zmanjšali. To bi lahko pomenilo, da so učinki, ki jih je na rast dobička imelo izboljšanje pogojev menjave – povezano s šibkimi cenami nafte, ki so bile glavni dejavnik povečevanja dobička v letu 2015 – slabeli ob nadaljnjem zviševanju cen nafte z najnižjih ravni, doseženih na začetku leta 2016.^[16] Zaradi tega je na rahlo zmanjšanje medletne stopnje rasti deflatorja BDP od zadnjega četrtletja 2015 do tretjega četrtletja 2016 najbolj vplival dobiček na enoto proizvoda.

Dolgoročna inflacijska pričakovanja so se stabilizirala

Dolgoročna inflacijska pričakovanja na podlagi anket so se v letu 2016 stabilizirala. Anketa o napovedih drugih strokovnjakov (Survey of Professional Forecasters) je v vseh štirih krogih leta 2016 pokazala, da inflacijska pričakovanja čez pet let znašajo 1,8%, dolgoročnejša inflacijska pričakovanja v anketi Consensus Economics iz oktobra 2016 pa so bila rahlo višja, in sicer 1,9%. Inflacijska pričakovanja na podlagi obrestnih mer v 5-letnih obrestnih zamenjavah na inflacijo čez pet let so se potem, ko so julija dosegla rekordno nizke ravni, zvišala. Kljub temu so tržna dolgoročna inflacijska pričakovanja ostala vse leto nižja od dolgoročnih inflacijskih pričakovanj na podlagi anket.

Denarna in kreditna gibanja

K izboljšanju denarne in kreditne dinamike so še naprej prispevali nizke obrestne mere in ukrepi denarne politike ECB. Rast denarja se je v letu 2016 stabilizirala na visoki ravni, rast kreditov pa je še naprej postopno okrevala.

Rast denarja je ostala približno nespremenjena

Rast širokega denarja je v letu 2016 ostala približno stabilna, čeprav se je dinamika agregata M3 v drugi polovici leta nekoliko umirila (glej graf 17). Medletna stopnja rasti agregata M3 je v decembru 2016 znašala 5,0%, v primerjavi s 4,7% ob koncu leta 2015. Rast denarnega agregata M3 so še naprej spodbujale najlikvidnejše komponente ob nizkih oportunitetnih stroških imetja likvidnih vlog v okolju zelo nizkih obrestnih mer in položne krivulje donosnosti. Na denarna gibanja v euroobmočju so pomembno vplivali tudi nestandardni ukrepi ECB, zlasti program nakupa vrednostnih papirjev. Rast agregata M1, na katero je ugodno vplivala visoka rast vlog čez noč v imetju gospodinjstev in nefinančnih družb, je bila visoka, vendar se je glede na najvišjo vrednost, doseženo sredi leta 2015, zmanjšala. Decembra 2016 je znašala 8,8%, v primerjavi z 10,7% decembra 2015.

Kar zadeva druge glavne komponente M3, je nizka raven obrestovanja manj likvidnih denarnih sredstev prispevala k trenutnemu krčenju obsega kratkoročnih vlog razen vlog čez noč (tj. M2 minus M1), kar je še naprej zaviralo rast agregata M3. Stopnja rasti tržnih instrumentov (M3 minus M2), ki imajo majhno utež v M3, je nekoliko okrevala zaradi solidne rasti točk/delnic skladov denarnega trga in povečanih imetij kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev bank.

K ustvarjanju denarja so zopet prispevali domači viri

Na rast agregata M3 so v letu 2016 pozitivno vplivale domače protipostavke razen kreditov širše opredeljeni državi (glej modri del stolpcev v grafu 18). To je bilo po eni strani posledica postopnega okrevanja rasti kreditov zasebnemu sektorju. Po drugi strani je izrazito negativna medletna stopnja rasti dolgoročnejših finančnih obveznosti denarnih finančnih institucij (DFI) (brez kapitala in rezerv) še naprej spodbujala rast M3. K temu je delno prispevala razmeroma položna krivulja donosnosti, povezana z ukrepi denarne politike ECB, zaradi katere so bila imetja dolgoročnih vlog in bančnih obveznic za vlagatelje manj ugodna. To je mogoče pojasniti tudi s privlačnostjo ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja kot alternative dolgoročnejšemu tržnemu financiranju bank.

Na rast agregata M3 so precej pozitivno vplivali nakupi dolžniških vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja (glej rdeči del stolpcev v grafu 18). Nasprotno je bil prispevek kreditov širše opredeljeni državi s strani sektorja DFI razen Eurosistema negativen (glej zeleni del stolpcev v grafu 18). Medtem je neto tuja aktiva sektorja DFI euroobmočja (ki je zrcalna slika neto obveznosti nedenarnih sektorjev euroobmočja do tujine, ki se poravnavajo prek bank) še naprej najbolj zavirala medletno rast agregata M3 (glej rumeni del stolpcev v grafu 18). To je bilo predvsem posledica tekočih odlivov kapitala iz euroobmočja in uravnoteževanja portfeljev v korist naložbenim instrumentom zunaj euroobmočja. K temu so pomembno prispevale tudi prodaje državnih obveznic euroobmočja s strani nerezidentov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, saj so se prihodki od teh prodaj vlagali večinoma v instrumente zunaj euroobmočja.

Rast kreditov je še naprej postopno okrevala

Postopno okrevanje rasti kreditov je bilo posledica gibanja posojil zasebnemu sektorju (glej graf 17). Medletna stopnja rasti kreditov DFI rezidentom euroobmočja (vključno s širše opredeljeno državo in zasebnim sektorjem) se je med letom 2016 krepila, tako da je v decembru dosegla 4,7%, v primerjavi z 2,3% v decembru 2015. Zlasti se je izboljšala dinamika posojil nefinančnim družbam. Rast posojil nefinančnim družbam se je precej povečala z najnižje vrednosti iz prvega četrtletja 2014. K temu je prispevalo precejšnje znižanje posojilnih obrestnih mer bank, ki ga je spodbujalo nadaljnje znižanje stroškov bančnega financiranja, na katerega so vplivali predvsem nestandardni ukrepi denarne politike ECB. Vendar pa rast posojil še naprej zavirajo konsolidacija bančnih bilanc in še vedno visoka raven slabih posojil v nekaterih državah.

Poleg tega so, kot je razvidno iz letošnje januarske ankete o bančnih posojilih v euroobmočju, okrevanje rasti posojil podpirale spremembe v povpraševanju po posojilih v vseh kategorijah, medtem ko so se kreditni standardi večinoma stabilizirali. Anketa kot pomembne dejavnike povečevanja povpraševanja po posojilih navaja nizko splošno raven obrestnih mer, dejavnosti v zvezi z združitvami in prevzemi, prestrukturiranje podjetij in obete na stanovanjskem trgu. V povezavi s tem je program nakupa vrednostnih papirjev vplival na neto ublažitev kreditnih standardov in zlasti pogojev kreditiranja. Banke so prav tako poročale, da se je dodatna likvidnost, pridobljena v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev in v ciljno usmerjenih operacijah dolgoročnejšega refinanciranja, uporabila za odobravanje posojil ter nadomestitev financiranja iz drugih virov. Navedle so tudi, da je negativna obrestna mera ECB za odprto ponudbo mejnega depozita pozitivno vplivala na obseg odobrenih posojil, hkrati pa prispevala k zmanjšanju posojilnih marž.

Bančne obrestne mere za posojila gospodinjstvom in nefinančnim družbam so dosegle rekordno nizke vrednosti

Spodbujevalno naravnana denarna politika ECB, okrepljen bilančni položaj in zmanjševanje fragmentacije na finančnih trgih so na splošno prispevali k zmanjšanju skupnih stroškov financiranja za banke, ki so dosegli rekordno nizke vrednosti. Banke od junija 2014 zmanjševanje stroškov svojega financiranja prenašajo naprej v obliki nižjih posojilnih obrestnih mer (glej graf 19), ki so prav tako dosegle rekordno nizke vrednosti. Od začetka junija 2014 (ko je ECB začela izvajati ukrepe za sprostitev kreditnih razmer) do decembra 2016 so se skupne bančne obrestne mere za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom znižale za okrog 110 bazičnih točk. Poleg tega so bile razlike v višini bančnih obrestnih mer za posojila nefinančnim družbam in gospodinjstvom med državami še naprej majhne.

Javnofinančna politika in strukturne reforme

Javnofinančni primanjkljaj euroobmočja se je leta 2016 predvsem zaradi nižjih plačil obresti in ugodnega cikličnega položaja še naprej zmanjševal, naravnanost fiskalne politike euroobmočja pa je bila ekspanzivna. Še naprej se je zniževala tudi stopnja javnega dolga v euroobmočju. Kljub temu je v številnih državah javni dolg še vedno velik, zato so, da bi se začel odločno zmanjševati, potrebna nadaljnja javnofinančna prizadevanja in rasti prijaznejša javnofinančna politika. Pospešitev izvajanja reform v poslovnem in regulatornem okolju bi prispevala k povečanju gospodarskega potenciala euroobmočja. Poleg tega so za spodbujanje zaposlenosti potrebne obsežne reforme trga dela.

Javnofinančni primanjkljaj se je v letu 2016 še znižal

Po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2016 se je javnofinančni primanjkljaj euroobmočja zmanjšal z 2,1% BDP leta 2015 na 1,8% BDP leta 2016 (glej graf 20). To je približno podobno letošnjim zimskim gospodarskim napovedim Evropske komisije. Zmanjšanje primanjkljaja je bilo posledica nižjih plačil obresti in ugodnega cikličnega položaja, to pa je več kot odtehtalo poslabšanje ciklično prilagojenega primarnega salda. Na zmanjšanje skupnega javnofinančnega primanjkljaja euroobmočja je vplivalo izboljšanje javnofinančnega položaja v večini držav euroobmočja.

Naravnanost fiskalne politike euroobmočja, merjena kot sprememba ciklično prilagojenega primarnega salda brez proračunskega vpliva državne pomoči finančnemu sektorju, je bila v letu 2016 ekspanzivna (glej graf 20).^[20] To je bilo večinoma posledica diskrecijskih fiskalnih ukrepov na strani prihodkov, kot je na primer zmanjšanje neposrednih davkov v številnih državah euroobmočja. Poleg tega je spodbudno vplivala tudi razmeroma dinamična rast socialnih prejemkov in vmesne potrošnje. Nekateri podatki kažejo, da so številne države del prihrankov pri obrestnih stroških verjetno porabile za povečanje primarne potrošnje namesto za zmanjšanje javnega dolga ali oblikovanje dodatnih kapitalskih blažilnikov. Pritok beguncev je na javne finance vplival manj kot prejšnje leto.

Stopnja javnega dolga v euroobmočju se je še naprej zniževala

Delež javnega dolga v razmerju do BDP v euroobmočju se je, potem ko je leta 2014 dosegel najvišjo vrednost, še naprej postopno zniževal. Po makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Eurosistema iz decembra 2016 se je znižal z 90,4% leta 2015 na 89,4% leta 2016. K znižanju v letu 2016 so približno enako prispevali trije dejavniki: (i) ugodna gibanja razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP zaradi nizkih obrestnih mer in okrevanja gospodarstva, (ii) majhen primarni presežek ter (iii) negativne prilagoditve med primanjkljajem in dolgom (glej graf 21).

V nekaterih državah je javni dolg še vedno velik in celo narašča. To je še toliko bolj skrb zbujajoče, ker je zaradi bremena visokega javnega dolga gospodarstvo bolj ranljivo na makroekonomske šoke in nestabilnost finančnih trgov, medtem ko so možnosti, da bi fiskalna politika delovala kot blažilec šokov, omejene.^[21] Zato bi morale zlasti države z velikim deležem javnega dolga v razmerju do BDP začeti javni dolg odločno zmanjševati ob celovitem izpolnjevanju Pakta za stabilnost in rast. Obvladovanje tveganj za vzdržnost dolga je odločilno tudi z dolgoročnejšega vidika, zlasti glede na precejšnje izzive zaradi staranja prebivalstva, ki se kažejo v naraščanju stroškov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. V poročilu Evropske komisije o zdravstvenem varstvu iz leta 2016 so predstavljene ključne reforme, ki jih morajo izvesti države članice EU, da bi lahko obvladovale pritiske na izdatke na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe.^[22]

Razpoložljivi fiskalni manevrski prostor je bil med državami različen

Medtem ko mora več držav euroobmočja za zagotovitev fiskalne vzdržnosti nujno sprejeti dodatne ukrepe za javnofinančno konsolidacijo, lahko druge države uporabijo fiskalni manevrski prostor, hkrati pa v celoti izpolnjujejo zahteve iz Pakta za stabilnost in rast. Pakt dopušča nekaj fleksibilnosti, kar lahko spodbudi stabilizacijska prizadevanja na nacionalni ravni. Pakt na primer pušča državam določeno mero svobode, kar zadeva državne naložbe in stroške strukturnih reform.

Države euroobmočja so imele na razpolago različno velik fiskalni manevrski prostor in so ga tudi različno uporabljale. Nekatere države, kot je Nemčija, so razpoložljivi fiskalni manevrski prostor uporabile denimo za ublažitev precejšnjega vpliva pritoka beguncev na proračun. Nasprotno so morale države, ki nimajo fiskalnega manevrskega prostora, za zagotovitev skladnost z zahtevami pakta sprejeti fiskalne ukrepe. Nekatere države, kot so Italija, Latvija in Litva, so izkoristile tudi možnost višjega primanjkljaja, ki jo v zvezi z javnimi naložbami ter pokojninskimi in strukturnimi reformami dopuščajo določbe pakta o fleksibilnosti.

Da bi države razpoložljivi fiskalni manevrski prostor kar najbolje izkoristile, morajo svoje ukrepe ekonomskih politik usmeriti v dobro načrtovano investicijsko potrošnjo, kar bi lahko po pričakovanjih trajneje prispevalo h gospodarski rasti v srednjeročnem obdobju. Čeprav je obseg makroekonomskih učinkov negotov, je mogoče pričakovati, da bodo javne naložbe pozitivno vplivale na povpraševanje in prispevale k povečanju potencialnega proizvoda, s tem ko bodo povečale obseg javnega kapitala.^[23]

Da bi države spodbudile stabilizacijo gospodarstva, bi si morale poleg tega prizadevati tudi za takšno sestavo fiskalnih politik, ki v večji meri spodbuja gospodarsko rast. Na odhodkovni strani je revizija izdatkov obetaven način ugotavljanja pravic, ki ne pomenijo nujno povečanja blaginje, in bi prispevala k učinkovitejši porabi javnega denarja. Na strani prihodkov sta v številnih državah pomembni reformni področji rasti bolj naklonjen davčni sistem in omejevanje davčne utaje. Tako ima lahko zmanjšanje davčne obremenitve dela, tj. davčne obremenitve dohodkov od dela zaradi dohodnine in prispevkov za socialno varnost, pozitivne učinke na rast in zaposlenost.^[24]

Države so fiskalna pravila EU izpolnjevale različno

Države morajo zagotoviti strogo izpolnjevanje določb Pakta za stabilnost in rast ter pravočasno odpraviti tveganja za vzdržnost dolga. V letu 2016 so države euroobmočja pakt izpolnjevale precej različno, čeprav bi bilo zaželeno odločnejše izvajanje fiskalnih pravil, s čimer bi se ohranila verodostojnost pakta.

Pri javnofinančni konsolidaciji je bil dosežen napredek, kar je med drugim prispevalo k temu, da je več držav izstopilo iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Leta 2016 je bil postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem pravočasno zaključen za Irsko in Slovenijo ter tudi za Ciper, ki je primanjkljaj odpravil celo eno leto pred predpisanim rokom. Med državami euroobmočja so na začetku leta 2017 v korektivnem delu Pakta za stabilnost in rast ostale samo še Francija, Španija in Portugalska.^[25]

Kljub temu je Evropska komisija pri številnih državah euroobmočja za leto 2016 in naprej ugotovila velike konsolidacijske vrzeli glede na zahteve iz Pakta za stabilnost in rast, vendar pa ustreznih postopkov iz pakta zaradi tega ni bistveno pospešila.^[26] Komisija je na primer v zvezi s priporočili posameznim državam, objavljenimi maja 2016, preučila neizpolnjevanje kriterija javnega dolga v Belgiji, Italiji in na Finskem v letu 2015, vendar se je na podlagi ocene referenčne vrednosti dolga oziroma ustreznih dejavnikov iz pakta odločila, da proti tem državam ne bo sprožila postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Poleg tega je Svet avgusta 2016 sledil priporočilu Komisije ter Španiji in Portugalski ni naložil glob, čeprav nista sprejeli učinkovitih ukrepov. Namesto tega je bilo Španiji odobreno dveletno podaljšanje roka iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem do leta 2018, prav tako ji je bila precej zmanjšana višina zahtevane prilagoditve. Portugalski, ki je zaradi pomoči finančnemu sektorju v letu 2015 utrpela javnofinančne stroške, je bil rok iz postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem podaljšan za eno leto do leta 2016. Poleg tega Komisija ni predlagala zamrznitve dela sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Evropska komisija je 16. novembra 2016 objavila oceno osnutkov proračunskih načrtov za leto 2017. Tveganje neizpolnjevanja zahtev iz Pakta za stabilnost in rast je ugotovila pri šestih državah v preventivnem delu pakta, in sicer pri Belgiji, Italiji, Cipru, Litvi, Sloveniji in Finski.^[27] Kar zadeva države v korektivnem delu pakta, sta bila osnutek proračunskega načrta Francije in dopolnjen osnutek proračunskega načrta Španije ocenjena kot večinoma skladna z določbami pakta. Pri Portugalski naj bi bil prag precejšnjega odstopanja od zahtev malenkostno presežen. Euroskupina je 5. decembra 2016 izjavila, da bi morale države članice, ki so ostale v korektivnem delu pakta, pravočasno odpraviti čezmerni primanjkljaj in se nato ustrezno približevati srednjeročnemu proračunskemu cilju ter upoštevati pravilo o zadolženosti.^[28]

Za višjo potencialno rast so ključne boljše institucije

Kljub nadaljevanju gospodarskega okrevanja pa strukturni srednjeročni in dolgoročni izzivi za rast v euroobmočju ostajajo. Šibka rast produktivnosti, velika zadolženost in strukturna brezposelnost zavirajo močnejšo gospodarsko rast ter terjajo nov zagon s strani politik ekonomike ponudbe. Precej informacij dokazuje, da je šibka trendna rast BDP in zaposlenosti povezana z manjšo kakovostjo nacionalnih institucij (npr. pri nadzoru korupcije in zagotavljanju pravne države) ter s togo strukturo trga dela in trga proizvodov.^[29] Učinkovite institucije in gospodarska struktura so namreč bistvene za odpornost in dolgoročno blaginjo euroobmočja (glej graf 22).^[30]

Iz številnih kazalnikov je razvidno, da je reformni zagon v euroobmočju po letu 2013 močno oslabel, stopnje izvajanja reform pa so se znižale na predkrizno raven.^[31] Upočasnitev izvajanja reform je obžalovanja vredna, saj že obstajajo primeri verodostojnih in dobro ciljno usmerjenih reform, ki so bile izvedene med krizo in so zadevnim državam euroobmočja prinesle precejšnje koristi.^[32]

Počasno izvajanje reform povzroča zaskrbljenost glede obetov za gospodarsko rast in zaposlenost v euroobmočju ter zavira nadaljnje potrebno izboljšanje sposobnosti denarne unije, da absorbira šoke. V tabeli 1 je prikazan napredek pri izvajanju priporočil Evropske komisije posameznim državam iz leta 2016. Očitno je, da je izvajanje reform v državah euroobmočja precej omejeno. Nobeno od priporočil na primer ni bilo izvedeno v celoti, precejšen napredek pa je bil dosežen le pri dveh priporočilih. Kljub temu je bil leta 2016 v večini držav euroobmočja dosežen določen napredek pri reformiranju splošnih pogojev (npr. izboljšanje učinkovitosti insolvenčnih postopkov, pospešitev prestrukturiranja dolga zasebnega sektorja ter izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do financiranja). Kar zadeva fiskalne strukturne reforme, so bila prizadevanja še naprej osredotočena na zmanjšanje davčne obremenitve dela, nekatere države euroobmočja pa so si prizadevale povečati tudi učinkovitost javne uprave in pobiranja davkov. Pri reformah trga dela ali ukrepih za povečanje konkurence v storitvenih dejavnostih je bil napredek v večini držav euroobmočja precej bolj omejen ali ga sploh ni bilo. Kjer so bile reforme dejansko izvedene, so se ponavadi izvajale po delih. To pomeni, da se potencialno pomembna komplementarnost med različnimi reformnimi področji ni upoštevala, priložnost, da bi v celoti internalizirali učinke, ki spodbujajo povpraševanje in izhajajo iz vse večjega pričakovanja višjih prihodnjih prihodkov, pa je bila zapravljena.^[33]

Na splošno bi morale vlade pospešiti izvajanje poslovnemu okolju prijaznih reform. V letu 2016 je, kot je bilo že omenjeno, prišlo do določenih prizadevanj za izboljšanje poslovnega in regulatornega okolja, vendar pa je bil napredek v zadnjih letih veliko preveč omejen, da bi se lahko države euroobmočja približale najboljšim svetovnim praksam. Kot je obravnavano v okvirju 4, je neizkoriščeni potencial reform za povečanje produktivnosti in zaposlenosti še vedno zelo velik. Poleg ukrepov za izboljšanje javne infrastrukture bi k spodbujanju naložb in agregatnega povpraševanja prispevali tudi ukrepi za izboljšanje učinkovitosti insolvenčnih postopkov ter za povečanje konkurence na trgih proizvodov in storitev. Kot dopolnilo tem prednostnim reformnim nalogam so potrebne tudi obsežne reforme trga dela, s katerimi bi povečali prožnost trga dela, zmanjšali segmentacijo med različnimi vrstami pogodb o zaposlitvi ter odpravili poklicno neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Za uspešno spopadanje z visoko brezposelnostjo bi bilo treba pospešiti tudi izvajanje politik, usmerjenih v razvoj človeškega kapitala in mobilnost delovne sile, ter programov aktivne politike zaposlovanja. Večja učinkovitost javne uprave bi spodbudila tudi rast produktivnosti in koristila zasebnemu sektorju.

Nove spodbude k izvajanju reform so potrebne tudi na ravni EU. Nova struktura ekonomskega upravljanja, ki jo uteleša evropski semester Komisije, naj bi spodbujala izvajanje reform v euroobmočju, vendar pa zgoraj izpostavljeni omejeni napredek pomeni, da je treba v zvezi s tem storiti še veliko več. V poročilu petih predsednikov^[34] iz leta 2015 je denimo navedeno, da je v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju potreben bolj zavezujoč proces konvergence v smeri odporne gospodarske strukture. Hkrati bodo prizadevanje za večji napredek na enotnem trgu, vzpostavitev resnične unije kapitalskih trgov in dokončanje bančne unije prispevali tudi k oblikovanju odpornejšega in rasti prijaznejšega euroobmočja.

Denarna politika podpira gospodarsko okrevanje in dvig inflacije v euroobmočju

Potrebni so bili dodatni ukrepi denarne politike v letu 2016

Slabše gospodarske in finančne razmere so terjale natančno spremljanje na začetku leta

Ukrepi denarne politike, ki jih je ECB sprejela v zadnjih letih, so bili usmerjeni v spodbujanje gospodarskega okrevanja v euroobmočju in vrnitev inflacije na raven, ki je srednjeročno pod 2%, vendar blizu te meje. Ti ukrepi, ki vključujejo ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR), program nakupa vrednostnih papirjev in negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, so bili uvedeni v več korakih ter so se izkazali kot zelo učinkoviti pri spodbujanju okrevanja in preprečevanju dezinflacijskih pritiskov. Zaviralni učinki v letu 2016 pa so povzročili zakasnitev približevanja inflacije ravni, ki je v skladu s ciljem Sveta ECB, kar je vse leto terjalo nadaljnje ukrepe denarne politike.

Na začetku leta 2016 so se gospodarske in finančne razmere poslabšale ob povečani negotovosti, geopolitičnih tveganjih ter izrazitejši volatilnosti na finančnih in blagovnih trgih. Zaskrbljenost o usmeritvi svetovnega gospodarstva se je povečala predvsem zaradi upočasnitve rasti na nastajajočih trgih, zlasti na Kitajskem. Poleg tega je bila dinamika inflacije še naprej šibkejša od pričakovane, predvsem zaradi ponovnega močnega znižanja cen nafte in umirjene rasti plač. Skupaj z zmanjševanjem kratkoročnih in srednjeročnih inflacijskih pričakovanj je to kazalo na večje tveganje sekundarnih učinkov, saj je obstajala možnost, da bi plačni pogajalci zaradi šibkih inflacijskih pričakovanj zakasnili dvig plač.

Glede na to je Svet ECB v januarju ponovno potrdil svojo prihodnjo usmeritev, saj je poudaril, da bodo ključne obrestne mere ECB po pričakovanjih ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev. Ker sta bili moč in vztrajnost zaviralnih dejavnikov negotovi, je Svet ECB poleg tega menil, da je treba preučiti in morda pretehtati naravnanost denarne politike na seji o denarni politiki v marcu 2016, ko bi bilo na voljo več informacij, vključno z novimi projekcijami.

V prvem četrtletju se je možnost, da se gibanje inflacije srednjeročno vzdržno približa srednjeročni ciljni ravni Sveta ECB, ki je pod 2%, a blizu te meje, zmanjšala. Zaostrili so se zlasti pogoji financiranja, posebno na delniških in deviznih trgih, kar je prinašalo tveganje, da se še bolj zaostrijo pogoji financiranja za realno gospodarstvo. Tudi najnovejše informacije so pokazale, da je gospodarsko okrevanje izgubilo zagon in da je inflacija spet postala negativna. Padec je bilo mogoče večinoma pripisati vse nižjim cenam nafte, vendar so bili tudi osnovni cenovni pritiski šibkejši, kot je bilo predvideno. Zmanjšala so se tudi srednjeročna tržna inflacijska pričakovanja, kar je še povečalo tveganje sekundarnih učinkov. Marčne projekcije inflacije, ki so jih pripravili strokovnjaki ECB, so bile popravljene močno navzdol, kar je pomenilo dodatno odložitev datuma, ko naj bi se inflacija vrnila na ciljno raven Sveta ECB, ki je pod 2%, a blizu te meje.

Slabši obeti so v marcu terjali odločen odziv denarne politike.

V takšnem kontekstu je imel Svet ECB tehtne razloge, da ponovno pretehta naravnanost denarne politike in zagotovi dodatne spodbude s strani denarne politike kot protiukrep proti povečanim tveganjem za izpolnitev cilja ECB glede cenovne stabilnosti. Zato je Svet ECB v marcu 2016 uvedel obširen sveženj ukrepov denarne politike.

Svet ECB je na marčni seji sklenil: (i) znižati ključne obrestne mere in zlasti obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita na –0,40%;^[38] (ii) razširiti mesečne nakupe v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev na 80 milijard EUR od aprila 2016 ter zvišati zgornjo mejo za posameznega izdajatelja in zgornjo mejo deleža v posamezni izdaji pri nakupih določenih vrst vrednostnih papirjev; (iii) v program nakupa vrednostnih papirjev vključiti nov program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja za nakup obveznic naložbenega razreda v eurih, ki so jih izdale nebančne družbe iz euroobmočja; (iv) uvesti novo serijo štirih ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (CUODR-II), vsako s štiriletno zapadlostjo, z začetkom v juniju 2016. Poleg tega je Svet ECB v prihodnji usmeritvi nadalje pojasnil, da bodo ključne obrestne mere ECB po pričakovanjih ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev, ter ponovno potrdil, da se bodo nakupi nadaljevali do konca marca 2017 oziroma po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju.

Cilj obsežnega sklopa ukrepov je bil še dodatno ublažiti pogoje zadolževanja zasebnega sektorja in spodbuditi nova posojila zasebnemu sektorju ter s tem okrepiti zagon okrevanja v euroobmočju in pospešiti vrnitev inflacije na želeno raven. Ti ukrepi so obenem pomagali ublažiti pritiske na finančnem trgu na začetku leta in preprečiti, da bi ti spodkopali prenos spodbujevalno naravnane denarne politike v gospodarstvo (glej razdelek 2.2 v poglavju 1). Znižanje obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita naj bi privedlo do nadaljnje ublažitve pogojev kreditiranja (glej graf 23). To pomeni, da bi banke z imetji likvidnosti nad obveznimi rezervami dobile spodbudo, da likvidnost uporabijo za nakup drugega finančnega premoženja ali odobritev več posojil realnemu gospodarstvu. Tako je negativna obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita okrepila program nakupa vrednostnih papirjev s tem, ko so se okrepili učinki uravnoteževanja portfeljev.

Druga serija ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja je zasnovana kot pomemben element sprostitve kreditnih razmer in ustvarjanja kreditov, kar spodbuja transmisijo denarne politike prek kanala bančnega posojanja. Medtem ko je bila kot najvišja obrestna mera določena obrestna mera v operacijah glavnega refinanciranja ob dodelitvi, je bila lahko dejansko uporabljena obrestna mera tako nizka kot obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, če so posojila določene banke presegla vnaprej določeno referenčno vrednost.^[39]

Z uvedbo programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se bo še izboljšal prenos učinkov v realno gospodarstvo, ki jih imajo Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev. V korist čim večjemu številu podjetij in sektorjev je bil obseg primernega finančnega premoženja širok.^[40] Nakupe je bilo načeloma možno izvajati tako na primarnem kot tudi na sekundarnem trgu.^[41]

Euroobmočje je pokazalo odpornost v drugi polovici leta 2016, toda šibka osnovna inflacija je bila vztrajna

Sveženj ukrepov denarne politike, sprejet v marcu 2016, skupaj z obstoječo precejšnjo spodbudo s strani denarne politike, je pomembno podprl odpornost gospodarstva euroobmočja proti globalni in politični negotovosti. Po izidu britanskega referenduma o članstvu v EU sredi leta 2016 se je volatilnost finančnih trgov najprej povečala, vendar so trgi na splošno pokazali spodbudno odpornost in so se spet dokaj hitro umirili. K odpornosti je pripomoglo dejstvo, da so bile centralne banke po vsem svetu po potrebi pripravljene zagotoviti likvidnost, skupaj s strogim regulativnim in nadzornim okvirom za banke v euroobmočju ter z ukrepi spodbujevalno naravnane denarne politike ECB.

Hkrati so potencialne prihodnje posledice izida britanskega referenduma in druge prevladujoče geopolitične negotovosti skupaj s pričakovano umirjeno rastjo v nastajajočih tržnih gospodarstvih še naprej omejevali zunanje povpraševanje, obenem pa se je sprva predpostavljalo, da to predstavlja negativno tveganje za gospodarske obete euroobmočja v drugi polovici leta. To so pokazale tudi septembrske makroekonomske projekcije strokovnjakov ECB za euroobmočje, v katerih je bila napoved rasti v euroobmočju popravljena rahlo navzdol v primerjavi z junijem. Poleg tega osnovni cenovni pritiski še vedno niso kazali prepričljivega trenda naraščanja in so ostali skrb zbujajoči. Tako so obeti za gospodasko rast in inflacijo v euroobmočju ostali pogojeni z zelo ugodnimi pogoji financiranja, ki so v veliki meri odražali spodbujevalno naravnano denarno politiko.

Zato je Svet ECB jeseni še naprej zelo pozorno spremljal gospodarska gibanja in gibanja na finančnih trgih ter podkrepil svojo zavezo, da ohrani izjemno veliko spodbudo s strani denarne politike, ki je potrebna za to, da se srednjeročno zagotovi vzdržno približevanje inflacije proti ravni pod 2%, vendar blizu te meje. Poleg tega je Svet ECB, da bi povečal svojo pripravljenost in sposobnost ukrepanja, če bi bilo potrebno, zadolžil ustrezne odbore Eurosistema, da preučijo možnosti, ki bi zagotovile nemoteno izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev do marca 2017 ali po potrebi še dlje.

Okrevanje v euroobmočju je proti koncu leta v luči prevladujočih negotovosti še vedno kazalo odpornost, k čemur je prispevala nadaljnja močna transmisija ukrepov denarne politike v gospodarstvo euroobmočja. Okrevanje se je nadaljevalo v zmernem tempu, vendar je postajalo vse močnejše predvsem zaradi vse večjega domačega povpraševanja, rasti realnega razpoložljivega dohodka, ustvarjanja trajnih novih delovnih mest in še vedno zelo ugodnih pogojev financiranja. Zaradi rastočih cen energentov se je povečala tudi inflacija in naj bi se še dodatno zvišala.

Cilj decembrskega svežnja ukrepov denarne politike je bil ohraniti zelo spodbujevalno naravnano denarno politiko

Scenarij postopne rasti inflacije se je še vedno zanašal na precejšnjo mero podpore s strani spodbujevalno naravnane denarne politike. Zaradi še naprej šibke osnovne inflacije se je predpostavljalo, da vzdržnega približevanja inflacije proti želeni ravni verjetno ne bo mogoče zanesljivo doseči. Na podlagi tega se je sklepalo, da je ohranitev zelo spodbujevalno naravnane denarne politike po marcu 2017 nujna.

Zato je Svet ECB na decembrski seji sklenil: (i) podaljšati neto nakupe vrednostnih papirjev po marcu 2017 z napovedjo nadaljevanja programa nakupa vrednostnih papirjev – skupaj s ponovnim investiranjem glavnice zapadlih vrednostnih papirjev^[42] – v mesečnem obsegu 60 milijard EUR od aprila 2017 do konca decembra 2017 ali po potrebi še dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler Svet ECB ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo ravni, ki je skladna z inflacijskim ciljem; (ii) prilagoditi parametre programa nakupa vrednostnih papirjev od januarja 2017, da bi se zagotovilo njegovo nadaljnje nemoteno izvajanje, in sicer z zmanjšanjem minimalne preostale zapadlosti primernih vrednostnih papirjev v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja od dveh let do enega leta ter z dovoljenjem, da se kupujejo tudi vrednostni papirji z donosnostjo do dospetja pod obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita, če bi bilo to potrebno.^[43] Ključne obrestne mere ECB so ostale nespremenjene in Svet ECB je še naprej pričakoval, da bodo ostale na sedanji ali nižji ravni daljše obdobje in precej dlje, kot bodo trajali neto nakupi vrednostnih papirjev. Poleg tega je Svet ECB ponovno potrdil svojo zavezo, da bo skrbno spremljal obete glede cenovne stabilnosti ter ukrepal z vsemi instrumenti, ki so mu na voljo v okviru mandata, če bo to potrebno za dosego zastavljenih ciljev. Svet ECB je zlasti poudaril, da namerava razširiti obseg oziroma trajanje programa, če bi se medtem izkazalo, da so obeti manj ugodni, ali če finančne razmere ne bi bile v skladu z nadaljnjim napredkom vzdržnega gibanja inflacije proti ciljni ravni.

Namen teh sklepov je bil zagotoviti, da finančne razmere v euroobmočju ostanejo zelo ugodne, kar je bilo še naprej ključno za dosego cilja ECB glede cenovne stabilnosti. Tako naj bi podaljšanje nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev zagotovilo vztrajnejšo podporo pogojem financiranja in s tem trajnejšo transmisijo spodbujevalnih ukrepov, s čimer se spodbuja zmerno, a vse močnejše okrevanje. Hkrati je bil namen trajnejše prisotnosti Eurosistema na trgu zagotoviti vir stabilnosti v razmerah povečane negotovosti, vključno z zaskrbljenostjo zaradi možnih dolgoročnejših posledic britanskega referenduma in možnih posledic za denarno politiko po predsedniških volitvah v ZDA. Zmanjšanje mesečnega obsega nakupov je bilo posledica ponovne ocene ravnotežja tveganj v Svetu ECB, v skladu s katero se je zaupanje v dobre gospodarske rezultate v euroobmočju povečalo, medtem ko so se tveganja deflacije večinoma izgubila. Namen tega sklepa je bil na splošno zaščititi finančne razmere v euroobmočju ter omogočiti, da se okrevanje utrdi in okrepi kljub morebitnim zunanjim ali notranjim šokom.

Transmisija denarne politike na finančne in gospodarske pogoje

Obširni ukrepi denarne politike ECB so še naprej učinkovito zagotavljali veliko spodbudo

Ukrepi denarne politike, ki so v veljavi od sredine leta 2014, ko je ECB prvič uvedla široko zastavljene politike blažitve pogojev, vključno s sprostitvijo kreditnih razmer, so kot ključni dejavnik podprli okrevanje v euroobmočju. Obširni ukrepi denarne politike – nakupi vrednostnih papirjev, ciljno usmerjene operacije dolgoročnejšega refinanciranja in nizke ključne obrestne mere – še naprej prispevajo h krepitvi realnega gospodarstva. Zato so se posojilni pogoji za gospodinjstva in podjetja zelo ublažili, ustvarjanje kreditov pa se je okrepilo, kar spodbuja skupno porabo v euroobmočju.

Spodbujevalna naravnanost je večinoma izhajala iz neto nakupov v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev, ki obsega nakupe širokega nabora vrednostnih papirjev zasebnega in javnega sektorja v okviru štirih podprogramov: programa nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja, programa nakupa listinjenih vrednostnih papirjev, tretjega programa nakupa kritih obveznic in programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja. Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev je v letu 2016 potekalo nemoteno. Fleksibilnost, ki jo omogoča program nakupa vrednostnih papirjev, je dopuščala, da so bili skupni povprečni mesečni nakupi v skladu s ciljem, ki ga je določil Svet ECB, tj. v povprečju 60 milijard EUR mesečno od januarja do marca 2016 in 80 milijard EUR mesečno za preostanek leta. Teh nakupov je bilo nekoliko manj v avgustu in decembru, tj. v dveh mesecih, za katera je navadno značilna nižja tržna likvidnost, ter malo več v drugih mesecih. Program nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja je še naprej obsegal daleč največji delež celotnega obsega nakupov (glej graf 24).

Prenos ukrepov ECB prek finančnih trgov in bančnega sistema se je uspešno nadaljeval

Ukrepi denarne politike ECB so močno vplivali na referenčno finančno premoženje. Tako so Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev in okolje nizkih obrestnih mer od sredine leta 2014 prispevali k izrazitemu znižanju obrestnih mer denarnega trga in donosnosti državnih obveznic.^[50] Denarna politika ECB je pomagala tudi delno zaščititi razmere na trgih obveznic v euroobmočju pred naraščajočo donosnostjo državnih obveznic v ZDA ob koncu leta 2016. Ukrepi ECB so poleg tega vplivali na gibanja v drugih segmentih finančnih trgov. Tako so uravnoteževanje portfeljev in pozitivni makroekonomski učinki v povezavi z zelo veliko mero spodbujevalne naravnanosti denarne politike verjetno podprli okrevanje tečajev delnic. Nominalni efektivni tečaj eura se je v letu 2016 na splošno znižal. Skupni stroški dolžniškega financiranja za banke

Ukrepi denarne politike ECB so na dva načina prispevali k znatnemu izboljšanju pogojev financiranja bank. Prvič, instrumenti bančnega financiranja so bili med tistimi skupinami finančnih sredstev, za katere je bilo značilno znatno znižanje srednjeročne do dolgoročne donosnosti. K temu so pripomogli učinki uravnoteževanja portfeljev, kar izhaja iz Eurosistemovih nakupov vrednostnih papirjev, ter učinki omejene razpoložljivosti, ker so banke izdale manj obveznic in si namesto tega izposojale v okviru ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja.^[51] Zato so se skupni stroški dolžniškega financiranja za banke močno znižali (glej graf 25). Drugič, banke so nadaljevale z nadomeščanjem dražjega, kratkoročnega tržnega financiranja s financiranjem iz ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja (in poleg tega izkoristile možnost obnove CUODR-I s cenejšimi CUODR-II).^[52] Tri od štirih načrtovanih operacij CUODR-II so bile izvedene v letu 2016, četrta pa je predvidena za marec 2017.^[53] Skupna izposoja je do konca leta 2016 znašala 506,7 milijarde EUR, tj. približno 43% skupne upravičenosti bank euroobmočja do sodelovanja v CUODR-II.

Skupni učinek programa nakupa vrednostnih papirjev in negativne obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita na dobičkonosnost bank je bil omejen, ker so se učinki na različne komponente prihodkov bank v veliki meri medsebojno izravnali (glej graf 26). Po eni strani sta oba ukrepa znižala obrestne mere za številna finančna sredstva, zmanjšala obrestne marže in s tem prispevala k nižjim neto obrestnim prihodkom. Po drugi strani je povečanje tržne vrednosti državnih obveznic v imetju bank ustvarilo kapitalske dobičke. Poleg tega so pozitivni učinki nedavnih ukrepov denarne politike na gospodarske obete prispevali k povečanju obsega posojil in izboljšanju kreditne kvalitete.

Spodbujevalno naravnana denarna politika ECB je ugodno vplivala na podjetja v euroobmočju

Prenos spodbud s strani denarne politike na bančne posojilne pogoje in ustvarjanje kreditov je bil izjemen. Od junija 2014 so se obrestne mere močno znižale v širokem naboru skupin finančnega premoženja in kreditnih trgov. Zato so podjetja in gospodinjstva v euroobmočju imela možnost ugodnejših posojilnih pogojev. Od junija 2014 do decembra 2016 so se na primer bančne posojilne obrestne mere za podjetja znižale za več kot 110 bazičnih točk (glej graf 19).

Ublažitev so občutila tudi mala in srednje velika podjetja (MSP) – temelj gospodarstva v euroobmočju – ki so močno odvisna od bančnih posojil. Pogoji najemanja bančnih posojil za MSP so se še izboljšali: od maja 2014 so se bančne posojilne obrestne mere za zelo majhna posojila podjetjem znižale za približno 180 bazičnih točk. Poleg tega so MSP v anketi o dostopu podjetij do financiranja v euroobmočju še naprej poročala o dodatnem izboljšanju dostopnosti finančnih virov in o večji pripravljenosti bank, da dajejo kredite po nižjih obrestnih merah.^[54] Nova bančna posojila podjetjem se še naprej uporabljajo predvsem za financiranje naložbenih projektov, zalog in obratnega kapitala.

Eurosistemovi nakupi vrednostnih papirjev in okolje nizkih obrestnih mer so na primer z zmanjševanjem privlačnosti naložb v manj donosne vrednostne papirje spodbudili banke k odobritvi več posojil. Hkrati je nižanje stroškov CUODR-II za banke, ki so dejavne na področju posojanja, spodbudilo banke k odobritvi več kreditov (banka si lahko izposodi ceneje v okviru CUODR-II, če njen obseg posojil presega njeno referenčno vrednost). To je spodbudilo ublažitev kreditnih standardov in izboljšanje pogojev za bančna posojila, kot je pokazala anketa o bančnih posojilih za euroobmočje.^[55] V kontekstu vse večjega povpraševanja po posojilih se je zato nadaljevalo postopno okrevanje posojanja zasebnemu sektorju v euroobmočju. Od maja 2014 do decembra 2016 se je medletna stopnja rasti posojil gospodinjstvom zvišala z –0,1% na 2,0%, za posojila nefinančnim družbam pa z –2,9% na 2,3% (glej graf 27).

Prvi podatki o prispevku programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja k blažjim pogojem financiranja za podjetja so bili spodbudni. Napoved programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja 10. marca 2016 je veliko prispevala k trenutnemu zmanjševanju razlik med donosnostjo obveznic, ki so jih izdale nefinančne družbe, in netvegano stopnjo donosa (glej graf 28).^[56] Poleg tega je program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja vse leto prispeval k povečani izdaji podjetniških obveznic v eurih (glej graf 29). Zaradi uravnoteževanja portfeljev se je povečalo tudi povpraševanje po obveznicah, ki niso primerne v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja, kar je spremljalo okrepljeno izdajanje. Program nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja je imel obenem pomembne učinke prelivanja na pogoje financiranja podjetij, saj so banke, ki so se soočale z nadomeščanjem bančnih posojil z izdajanjem dolžniških vrednostnih papirjev podjetij, poročale o večjih konkurenčnih pritiskih in večjem zmanjšanju marže na posojila večjim podjetjem.

Izvajanje programa nakupa vrednostnih papirjev podjetniškega sektorja se je odvijalo, kot je bilo predvideno ob njegovi uvedbi, saj so bili nakupi zelo razpršeni po vseh bonitetnih razredih, sektorjih, državah in izdajateljih. Dne 31. decembra 2016 je imel Eurosistem približno 51 milijard EUR nebančnih podjetniških obveznic, ki jih je izdalo 225 različnih izdajateljev.

Spodbujevalno naravnana denarna politika ECB je močno podprla makroekonomska gibanja v euroobmočju

Ukrepi denarne politike, ki jih je ECB uvedla od junija 2014, so imeli pomembne makroekonomske učinke. Brez teh ukrepov bi bila gospodarska rast in gibanje inflacije v letu 2016 veliko bolj umirjena. Izginilo je predvsem tveganje deflacije, k čemur so pripomogli ukrepi ECB.

Evropski finančni sektor: krepitev odpornosti v okolju šibke dobičkonosnosti

V letu 2016 je ECB z rednim ocenjevanjem novih tveganj in odpornosti finančnega sistema odkrila številna tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju. Splošna raven sistemskega stresa v euroobmočju je kljub temu ostala omejena. Čeprav so se finančne institucije pogosto soočale s šibko dobičkonosnostjo, so v številnih primerih izboljšale svojo odpornost, na primer s povečanjem kapitalizacije.

Leto 2016 je bilo drugo polno leto, v katerem je ECB izvajala svoje makrobonitetne in mikrobonitetne naloge, potem ko je bil novembra 2014 vzpostavljen enotni mehanizem nadzora, ki vključuje ECB in nacionalne pristojne organe držav euroobmočja. ECB je prispevala tudi k več pomembnim regulativnim pobudam in ukrepom, katerih namen je vzpostavitvi tretji steber bančne unije, tj. evropski sistem jamstva za vloge.

Tveganja in ranljivosti v finančnem sistemu euroobmočja

ECB ocenjuje gibanja finančne stabilnosti v euroobmočju in dogajanja v finančnih sistemih EU, da bi odkrila morebitne ranljivosti in vire sistemskih tveganj. To nalogo izvaja skupaj z drugimi centralnimi bankami Eurosistema in Evropskega sistema centralnih bank. S sistemskimi tveganji, ki bi se utegnila pojaviti v finančnem sistemu, se spoprijema s pomočjo makrobonitetnih politik.

ECB svojo analizo finančne stabilnosti predstavlja v polletnem pregledu finančne stabilnosti.^[60] Na področju analize finančne stabilnosti zagotavlja analitično podporo tudi Evropskemu odboru za sistemska tveganja.

Epizode nemirnega dogajanja na svetovnih finančnih trgih v letu 2016 in zaskrbljenost glede dobičkonosnosti bank v euroobmočju

Splošna raven sistemskega stresa v euroobmočju je ostala v letu 2016 omejena kljub krajšim epizodam nemirnega dogajanja na svetovnih finančnih trgih. Mednje lahko štejemo poslabšanje razpoloženja na trgu okoli začetka leta, k čemur sta prispevala volatilnost kitajskih tečajev delnic in zaskrbljenost glede nastajajočih tržnih gospodarstev, pozneje istega leta pa tudi politična negotovost, ki je sledila izidu britanskega referenduma o članstvu v EU in predsedniških volitev v ZDA. Tečaji delnic bank v euroobmočju so v letu 2016 preživljali obdobja visoke volatilnosti, kar je na splošno prispevalo k zvišanju predvidenih stroškov lastniških vrednostnih papirjev. Eden glavnih razlogov za to je bila še vedno zaskrbljenost na trgih glede verjetne dobičkonosnosti bank v euroobmočju v okolju nizke gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer. Hkrati sta še vedno spodbujevalno naravnana denarna politika in popuščanje zaskrbljenosti na trgu zaradi Kitajske ublažila skoke sistemskega stresa v euroobmočju, tako da so standardni kazalniki bančnega, fiskalnega in finančnega stresa konec leta 2016 ostali na nizki ravni (glej graf 30).

V takem okolju so bila v letu 2016 ugotovljena štiri ključna tveganja za finančno stabilnost v euroobmočju (glej tabelo 2). Verjetnost prevrednotenja tveganj na svetovnih trgih se je povečala zaradi večje politične negotovosti, ranljivosti nastajajočih tržnih gospodarstev in razmeroma nizkega vrednotenja tveganj na trgih. Hkrati so vlagatelji še naprej povečevali raven tveganja v svojih portfeljih v okolju nizkih obrestnih mer. Kar zadeva cene finančnega premoženja, je donosnost podjetniških obveznic v letu 2016 ostala na nizki ravni, na nekaterih delniških trgih pa so se pokazali znaki, da so precenjene. Opaziti je bilo tudi znake precenjenosti stanovanjskih in poslovnih nepremičnin v nekaterih državah.

Drugi ključni izzivi v letu 2016 so bili v več pogledih zapuščina bančne in državne dolžniške krize. Bančni sektor v euroobmočju je ostal ranljiv kljub odpornosti proti omenjenim pretresom na trgu. Šibka gospodarska rast in s tem povezano okolje nizkih obrestnih mer sta bila izziv za dobičkonosnost bank v razvitih gospodarstvih (glej graf 31). Banke so kljub tem izzivom močno okrepile svojo kapitalsko pozicijo v zadnjih nekaj letih (kar potrjujejo tudi rezultati stresnega testa Evropskega bančnega organa za celotno EU v letu 2016).

V nekaterih državah euroobmočja so obete glede dobičkonosnosti zavirali tudi strukturne presežne zmogljivosti in še vedno nepopolna prilagoditev poslovnih modelov okolju nizkih obrestnih mer (glej okvir 7).

Poleg tega je bil obseg slabih posojil v nekaterih državah euroobmočja še vedno velik, kar je povzročalo zaskrbljenost glede prihodnje dobičkonosnosti bank in finančne stabilnosti (glej okvir 8). Tudi napredek pri zmanjševanju ravni slabih posojil je bil še vedno počasen. Na ravni bank so bili med razlogi za to neustrezne operativne zmogljivosti, pomanjkanje izkušenj pri upravljanju slabih posojil, kapitalske omejitve in nizka dobičkonosnost. Poleg tega so strukturni dejavniki, kot so neučinkovita insolvenčna zakonodaja, ozka grla v pravosodnih sistemih, pomanjkanje možnosti zunajsodnih izterjav, nerazvit trg slabih posojil ter računovodske in davčne zadeve, ovirali hitro reševanje slabih posojil.^[61]

Tveganja za finančno stabilnost so imela leta 2016 svoj izvor tudi zunaj bančnega sektorja. Prvič, zaskrbljenost glede vzdržnosti dolga v sektorju država in v nefinančnem sektorju se je povečala. Drugič, povečalo se je tudi prevzemanje tveganj v hitro rastočem sektorju investicijskih skladov. Čeprav so bili investicijski skladi euroobmočja še vedno odporni proti stresu na trgu, so odlivi iz nekaterih nepremičninskih skladov v Združenem kraljestvu po izidu referenduma razkrili šibkost odprtih skladov (skladov, ki lahko izdajo neomejeno količino delnic, pri čemer lahko vlagatelji kadarkoli unovčijo svojo naložbo). Ta tveganja so se še poslabšala zaradi pomanjkanja sistemskega vidika v regulaciji tega sektorja in zaradi posledičnih težav pri preprečevanju nastajanja tveganj v celotnem sektorju.

Strukturna analiza širšega finančnega sektorja v euroobmočju, vključno z zavarovalnicami in pokojninskimi skladi ter subjekti bančnega sistema v senci, je potrdila, da se je nebančni finančni sektor širil tudi v letu 2016.^[62] Hkrati se je bančni sektor v letu 2016 še naprej pomikal proti bolj tradicionalnim oblikam poslovanja. Prehod s centralnobančnega financiranja in grosističnih virov financiranja na financiranje z vlogami je spremljalo zmanjšanje finančnega vzvoda.

Makrobonitetna funkcija ECB

V euroobmočju si odgovornost odločanja o makrobonitetnih ukrepih delijo nacionalni organi in ECB. Nacionalni organi so pristojni za izvajanje makrobonitetnih ukrepov, ECB pa nadgradi ukrepe, ki so jih sprejeli nacionalni organi, kadar gre za makrobonitetne instrumente, ki so z zakonodajo EU dodeljene ECB. Asimetričnost pooblastil omogoča, da ECB ukrepa v primeru neukrepanja nacionalnih organov.

Leta 2016 so med ECB in nacionalnimi organi potekale razprave na tehnični in politični ravni o uporabi makrobonitetnih instrumentov. Ocenjevali so primernost makrobonitetnega položaja po vseh državah EU, za katere je vzpostavljen evropski bančni nadzor.

Makrobonitetna politika v letu 2016

ECB je leta 2016 okrepila vlogo koordinatorja v okviru makrobonitetne politike ter povečala zunanje komuniciranje o makrobonitetnih vprašanjih, da bi izboljšala transparentnost in poudarila, kako pomembna je vloga makrobonitetne politike. Svet ECB je objavil prvo makrobonitetno izjavo po razpravah na makrobonitetnem forumu, ki so ga sestavljali člani Sveta ECB in Nadzornega odbora ECB. Marca in oktobra sta bili poleg tega objavljeni prvi dve številki makrobonitetnega biltena ECB. Namen biltena je povečati transparentnost makrobonitetne politike, posredovati informacije o tekočih raziskavah makrobonitetnih tem in prikazati, kako se raziskave uporabljajo pri določanju posebnih politik ECB. Prva številka biltena je obravnavala tudi okvir makrobonitetne politike ECB ter kako je ta povezan z drugimi makrobonitetnimi forumi in procesi v EU.^[69]

ECB je izpolnila tudi svojo zakonsko nalogo, da oceni makrobonitetne odločitve nacionalnih organov v državah, ki sodelujejo v evropskem bančnem nadzoru. Priglašenih je bilo več kot sto takih odločitev. Večina se je nanašala na določanje proticikličnih kapitalskih blažilnikov ter na identifikacijo sistemsko pomembnih kreditnih institucij in umerjanje njihovih kapitalskih blažilnikov. ECB je prejela tudi obvestila o izvajanju blažilnikov sistemskih tveganj in najnižjih vrednosti uteži tveganj v nekaterih državah.

Vseh 19 držav euroobmočja četrtletno ocenjuje ciklična sistemska tveganja in določa višino proticikličnega kapitalskega blažilnika. Ciklična sistemska tveganja so bila v večini držav euroobmočja umirjena. Svet ECB se je strinjal z odločitvami nacionalnih organov glede proticikličnih kapitalskih blažilnikov. Zaradi precejšnjega povečanja cikličnih sistemskih tveganj na Slovaškem je bila sprejeta odločitev, da se od 1. avgusta 2017 proticiklični kapitalski blažilnik na Slovaškem določi na ravni 0,5%.

Leta 2016 so ECB, nacionalni organi in Odbor za finančno stabilnost (FSB) ob posvetovanju z Baselskim odborom za bančni nadzor ažurirali oceno globalnih sistemsko pomembnih bank (GSPB) v državah euroobmočja. Na podlagi ocene je bilo osem bank v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem in v Španiji razporejenih v mednarodno dogovorjena razreda GSPB 1 in 3, ki zahtevata stopnjo kapitalskih blažilnikov 1,0% oziroma 2,0%.^[70] Nove stopnje blažilnikov se uporabljajo od 1. januarja 2018 in imajo določeno obdobje uvajanja. Seznami GSPB in drugih sistemsko pomembnih institucij (DSPI) ter njihovih blažilnikov se pregledujejo letno.

Nacionalni organi so določili tudi kapitalske blažilnike za 110 drugih sistemsko pomembnih institucij. Določene stopnje blažilnikov so v skladu z novo metodologijo ECB za ocenjevanje blažilnikov za druge sistemsko pomembne institucije.^[71] Vse identificirane druge sistemsko pomembne institucije bodo imele od leta 2019 strogo pozitivno višino kapitalskega blažilnika.

Makrobonitetno stresno testiranje

ECB je v okviru makrobonitetne funkcije in poleg aktivnega sodelovanja pri vseevropskem nadzorniškem stresnem testiranju leta 2016 izvedla tudi makrobonitetno stresno testiranje.^[72] Ker je nadzorniško stresno testiranje osredotočeno na oceno neposrednega učinka na solventnost posameznih bank, je namen makrobonitetnega testiranja kvantificirati potencialne sekundarne makroekonomske učinke stresa. Študija je temeljila na konceptualnem okviru, ki so ga razvili strokovnjaki ECB in bo v pomoč pri umerjanju ukrepov makrobonitetne politike.^[73]

Prvi korak je bil oceniti posledice sprememb v skupnem obsegu posojil na solventnost bank, s čimer se odpravi del nekonsistentnosti zaradi statičnih bilančnih predpostavk, ki se uporabljajo v metodologiji stresnih testov v EU. Nato so bili ocenjeni sekundarni učinki na makroekonomske spremenljivke. Te se nanašajo na potencialne prilagoditve bank, kadar njihov kapitalski količnik pade pod vnaprej določen ciljni kapital po neugodnem scenariju. Obseg prilagoditev je odvisen od sprejete strategije prilagajanja: večji ko je delež izdajanja lastniških vrednostnih papirjev pri prilagajanju, manjši je sekundarni makroekonomski učinek.

Poleg odzivov samega bančnega sektorja na stres makrobonitetno testiranje obravnava še dva kanala, po katerih lahko sekundarni učinki dodatno zmanjšajo solventnost bank, in sicer medsebojno povezanost bank in prelitje posledic na druge sektorje zaradi imetij lastniških vrednostnih papirjev. S testiranjem je bilo ugotovljeno, da naj bi bila neposredna okužba zaradi medbančnih denarnih trgov omejena, medsektorsko prelitje posledic pa bi prizadelo večinoma nebančne finančne institucije, zlasti investicijske in pokojninske sklade.

Sodelovanje z Evropskim odborom za sistemska tveganja

ECB je sekretariatu ESRB, odgovornemu za redno delovanje ESRB, še naprej zagotavljala analitično, statistično, logistično in administrativno podporo. Odbor ECB za finančno stabilnost je skupaj s svetovalnim znanstvenim odborom ESRB pripravil poročilo o težavah makrobonitetne politike, ki se pojavljajo zaradi nizkih obrestnih mer in strukturnih sprememb v finančnem sistemu EU.^[74] Poročilo obravnava potencialna tveganja v okolju nizkih obrestnih mer po finančnih sektorjih in izpostavlja možne odzive na področju makrobonitetne politike. Poleg bank pokriva tudi druge vrste finančnih institucij, finančne trge in tržno infrastrukturo, najpomembnejša vprašanja v celotnem finančnem sistemu in interakcijo s širšim gospodarstvom.

ECB je pomagala ESRB tudi pri objavi osmih opozoril posameznim državam o ranljivostih v sektorju stanovanjskih nepremičnin dne 28. novembra 2016, tako da je analizirala kazalnike neravnotežij in razvila modele precenjenosti. Izpostavljene ranljivosti se nanašajo na vse večjo zadolženost gospodinjstev in njihovo zmožnost, da odplačajo hipotekarni dolg, ter tudi na vrednotenje ali cenovno dinamiko stanovanjskih nepremičnin. Ne glede na to analizo je treba še zmanjšati vrzeli na nepremičninskem trgu, kar je navedeno tudi v priporočilu ESRB o harmoniziranih definicijah pri zbiranju podatkov o sektorju stanovanjskih in poslovnih nepremičnin.

Mikrobonitetna funkcija ECB

Leto 2016 je bilo drugo polno leto delovanja bančnega nadzora, ki ga izvaja ECB. Dejavnosti na tem področju so vse leto še naprej prispevale k stabiliziranju evropskega bančnega sektorja ter k enaki obravnavi vseh bank v euroobmočju.

ECB je izboljšala proces nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja (SREP) pri tistih bančnih skupinah, ki jih neposredno nadzira, pri čemer je objavila krovna pričakovanja glede procesa ocenjevanja ustreznosti notranjega kapitala in likvidnosti v bankah ter priporočilo o politiki razdelitve dividend v bankah. Poleg tega je upoštevala pojasnila Evropske komisije in Evropskega bančnega organa. Nadzorni kapitalski pribitki so zdaj sestavljeni iz dveh elementov: iz zahtev, ki jih morajo banke ves čas izpolnjevati in vzdrževati, ter iz napotkov, katerih kršitev ne bi samodejno povzročila nadzornih ukrepov, ampak bi terjala oceno posameznega primera in morebitne ukrepe v posamezni banki. V procesu SREP leta 2016 so napotki temeljili na rezultatih stresnih testov, ki jih je opravil Evropski bančni organ. Skupne potrebe po kapitalu so ostale stabilne, sprememba metodologije pa nanje ni vplivala.

Manj pomembne institucije nadzirajo pristojni nacionalni organi, nad katerimi ima pregled ECB. Pri nadzoru manj pomembnih institucij ECB uporablja sorazmeren in tveganju prilagojen pristop, ki ga dopolnjuje spremljanje sektorja, da zajame medsebojno povezanost med manj pomembnimi institucijami. ECB in pristojni nacionalni organi so nadaljevali z razvojem skupnih standardov nadzora manj pomembnih institucij, na primer z vzpostavitvijo skupnega spremljanja institucionalnih shem za zaščito vlog,^[75] ki pokrivajo pomembne in manj pomembne institucije.

Evropski bančni nadzor je še bolj poenotil izvajanje opcij in diskrecijskih pravic, ki so določene v evropski bonitetni zakonodaji. To je pomemben korak v smeri zagotavljanja doslednega nazora in enake obravnave pomembnih in manj pomembnih institucij. Regulativni okvir v euroobmočju pa ostaja v nekaterih primerih še naprej razdrobljen. Glede na cilj evropske bančne unije je potrebna nadaljnja harmonizacija.

V okolju nizke dobičkonosnosti v evropskem bančnem sektorju je ECB preučila poslovne modele bank in dejavnike, ki spodbujajo dobičkonosnost, ter začela tematski pregled. ECB je pripravila tudi napotke bankam, kako se spoprijeti s slabimi posojili, ki so v nekaterih delih euroobmočja še naprej visoka. Junija je objavila nadzorniško izjavo o upravljanju in vodenju ter o nagnjenosti k prevzemanju tveganj, v kateri je predstavila pričakovanja nadzornikov. Začela je tudi ciljno usmerjeni pregled notranjih modelov bank, izvedla popis tveganj na področju informacijske tehnologije in pripravila napotke o transakcijah s finančnim vzvodom.

Bančni nadzor v ECB je okrepil prisotnost v globalnih forumih, ko je postal član plenuma Odbora za finančno stabilnost (FSB).

Podrobnejše informacije o bančnem nadzoru, ki ga izvaja ECB, so na voljo v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2016.

Prispevek ECB k regulativnim pobudam

ECB je leta 2016 prispevala k razvoju regulativnega okvira na evropski in mednarodni ravni. Glavni cilj je bil zagotoviti, da bo regulativni okvir ustrezno upošteval makrobonitetna in mikrobonitetna vprašanja, ter vzpostaviti okvir, ki bo podpiral stabilnost posameznih institucij in finančnega sistema v celoti. Glavna regulativna vprašanja za ECB so leta 2016 obsegala: (i) finalizacijo mednarodnih kapitalskih in likvidnostnih standardov za banke (Basel III); (ii) pregled mikrobonitetnega in makrobonitetnega regulativnega okvira v Evropski uniji (uredbo in direktivo o kapitalskih zahtevah, CRR/CRD IV); (iii) reševanje problema bank, ki so prevelike, da bi propadle; (iv) oblikovanje unije kapitalskih trgov v Evropski uniji in krepitev regulativnega okvira tudi onkraj bančnega sektorja. ECB je leta 2016 prispevala tudi k nadaljnji razpravi o vzpostavitvi tretjega stebra bančne unije, tj. evropskega sistema jamstva za vloge.

Finalizacija mednarodnih kapitalskih in likvidnostnih standardov za banke

ECB je leta 2016 prispevala k številnim pobudam, katerih namen je dokončati regulativni odziv na finančno krizo, kar je v zadnjih osmih letih vključevalo tudi celovito prenovo bonitetnega okvira za banke s strani Baselskega odbora za bančni nadzor. Basel III je osrednji element izvajanja reform po krizi, katerega cilj je zagotoviti primerne, mednarodno primerljive standarde, in bankam zagotoviti določeno mero regulativne gotovosti, s čimer naj bi podprli prilagajanje poslovnih modelov sedanjemu okolju. ECB je v tem kontekstu prispevala k celovitemu pregledu uporabe internih modelov v baselskem kapitalskem okviru. Namen tega je bil zmanjšati pretirano raznovrstnost tveganju prilagojene aktive, ki je podlaga za kapitalske zahteve. ECB je podpirala Baselski odbor in Evropski bančni organ tudi pri finaliziranju količnika finančnega vzvoda kot podpornega ukrepa pri tveganju prilagojenih kapitalskih zahtevah, zlasti glede umerjanja ustrezne minimalne ravni ter dodatka za globalne sistemsko pomembne banke na podlagi mednarodno poenotene opredelitve. Januarja 2017 je skupina guvernerjev in vodij nadzornih organov, tj. nadzorni organ Baselskega odbora, pozdravila doseženi napredek v smeri dokončanja pokriznih regulativnih reform. Vendar je opozorila, da je za dokončno oblikovanje reformnih predlogov potrebnega več časa, preden jih bo lahko pregledala. To delo bo predvidoma končano v bližnji prihodnosti.

Revizija mikrobonitetnega in makrobonitetnega regulativnega okvira v Evropski uniji

Eden od glavnih regulativnih izzivov v letu 2016 in tudi v prihodnjih letih je izvajanje dogovorjenih mednarodnih standardov v zakonodaji EU, zlasti z revizijo CRR/CRD IV. S to revizijo bosta v okvir EU uvedena količnik finančnega vzvoda kot dodatni kapitalski ukrep, ki dopolnjuje tveganju prilagojen okvir kapitalskih zahtev, in količnik neto stabilnih virov financiranja, ki predstavlja dolgoročne likvidnostne zahteve, ki dopolnjujejo obstoječe kratkoročne zahteve, kot jih določa količnik likvidnostnega kritja. Z določitvijo pravih spodbud bankam in njihovim zaposlenim bo novi okvir prispeval tudi k stabilnejšemu zagotavljanju finančnih storitev realnemu gospodarstvu. Revizija, ki naj bi bila zaključena leta 2017, je pomembna faza regulativne reforme Evropske unije.

Nadaljnja ključna regulativna pobuda, h kateri je ECB precej pripomogla, je pregled okvira makrobonitetne politike EU, ki se je začel izvajati leta 2016. ECB podpira izčrpen pregled okvira makrobonitetne politike, katerega namen je povečati njegovo učinkovitost. Leta 2016 je bil objavljen prispevek ECB k posvetovanjem Evropske komisije o pregledu.^[76] Glede tega je pomembno, da okvir makrobonitetne politike odraža nov institucionalni ustroj, in sicer ustanovitev enotnega mehanizma nadzora, da preuči in pojasni posebna pooblastila mikrobonitetnih in makrobonitetnih organov, da poenostavi usklajevanje med organi, da razširi orodja makrobonitetne politike in da poenostavi mehanizem za njihovo aktiviranje, s čimer bodo lahko organi oblasti pravočasno in učinkovito reševali sistemska tveganja. To terja temeljito revizijo veljavne zakonodaje, ker je bil makrobonitetni okvir v CRR/CRD V in v uredbi o ESRB^[77] določen pred bančno unijo in zlasti pred enotnim mehanizmom nadzora.

Reševanje problema »prevelikih, da bi propadli«

Revizija okvira za sanacijo in reševanje je bila še ena ključna regulativna pobuda, pri kateri je v letu 2016 sodelovala ECB. Namen revizije je bil zagotoviti, da bodo imele banke zadostne in verodostojne zmogljivosti pokrivanja izgub, ter da bodo stroške reševanja pokrivali delničarji in upniki, ne pa davkoplačevalci. Na mednarodni ravni je bil že dogovorjen nov koncept skupne sposobnosti pokrivanja izgub za GSPB. Vzporedno je bila z okvirom EU uvedena minimalna zahteva glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, ki se uporablja za vse kreditne institucije v Evropski uniji, ne glede na velikost. Namen zahtev glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub ter glede kapitala in kvalificiranih obveznosti je izboljšati rešljivost bank in s tem varovati finančno stabilnost in preprečevati moralni hazard in preobremenjevanje javnih financ. Vendar se koncepta razhajata glede nekaterih glavnih značilnosti, in to bi lahko povzročalo nedoslednosti v regulativnem okviru in tudi izkrivljalo konkurenco. V tem pogledu je sedanja revizija direktive o sanaciji in reševanju bank ter drugih zakonodajnih dokumentov EU priložnost, da se zahteve glede skupne sposobnosti pokrivanja izgub v Evropi uvedejo vsaj za GSPB ter da se nadalje poenoti uporaba minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti v vseh državah članicah EU, s čimer naj bi globalno aktivne institucije uporabljale konsistenten sklop predpisov v vseh jurisdikcijah.

Regulacija finančnega sektorja onkraj bančništva

Pomembno je, da se ustrezen zakonodajni okvir vzpostavi tudi za nebančne finančne institucije. V ta namen je ECB sodelovala v razpravah o dokončanju enotnega trga za finančne storitve in kapital, kar terja nadaljnjo uskladitev pogojev za bančni in nebančni sektor ter nadaljnji napredek pri izvajanju akcijskega načrta unije kapitalskih trgov. Večja delitev finančnih tveganj, diverzifikacija ter okrepljena konkurenca med bančnimi in nebančnimi subjekti in preko meja prinašajo gospodarske koristi. Kapitalski trgi lahko namreč pomembna dopolnitev bank pri zagotavljanju finančnih sredstev gospodarstvu. Hkrati to neizogibno vpliva na finančno stabilnost in bi lahko ustvarilo nova tveganja.

ECB je leta 2016 še naprej podpirala ukrepe za pospešitev unije kapitalskih trgov. Celovita unija kapitalskih trgov se mora spoprijeti z razlikami med nacionalnimi in evropskimi zakonodajnimi okvirji, ki ovirajo čezmejne dejavnosti, vključno z zakonodajo o insolventnosti in obdavčenju. Pomembno je vzpostaviti tudi pravno podlago za makrobonitetna orodja, ki se lahko uporabljajo tudi zunaj bančnega sektorja.

Evropski sistem jamstva za vloge

ECB je leta 2016 sodelovala v nadaljnjih razpravah o vzpostavitvi evropskega sistema jamstva za vloge in podpira načrt za dokončanje bančne unije, kamor sodijo tudi delitev tveganj (ki obsega samo shemo in podporni mehanizem enotnemu skladu za reševanje) in ukrepi za zmanjševanje tveganj.

ECB meni, da je pomembno, da se taka shema vzpostavi čim prej, in da se še naprej napreduje v skladu z načrtom za zmanjševanje tveganj. Evropski sistem jamstva za vloge je tretji in zadnji steber bančne unije, njegova vzpostavitev pa bi še okrepila in zaščitila finančno stabilnost. Zavarovanje vlog je orodje, s katerim se vnaprej krepi zaupanje in preprečuje naval na banke, ter orodje, s katerim se ex post ščiti pred neugodnimi posledicami propada posamezne banke. Hkrati bi morali napredovati pri izvajanju preostalih reform, ki bodo pomagale zmanjševati tveganja v bančnem sistemu.

Druge naloge in aktivnosti

Tržna infrastruktura in plačila

Finančni sektor in temeljno tržno infrastrukturo je treba prilagoditi hitrim tehnološkim spremembam in inovacijam, ki trenutno vplivajo na vse vidike našega življenja. Digitalizacija, globalizacija in večja povezljivost so posameznikom in podjetjem odprle nove možnosti pridobivanja informacij, poslovanja in komuniciranja, povečalo se je število uporabnikov in podatkov na digitalnih platformah, v oblaku in po omrežjih pa se je povečalo tudi število možnih poti za kibernetske napade. Računalniški kriminal ne ogroža le posameznih udeležencev na trgu, ampak tudi celotno omrežje, zato je bila kibernetska odpornost leta 2016 v središču zanimanja ECB in Eurosistema na področju tržne infrastrukture in plačil.

Eurosistem je obravnaval tudi prihodnji strateški razvoj svoje tržne infrastrukture. Raziskoval je možnosti, kako povečati učinkovitost upravljanja likvidnosti na področju plačil, poravnave vrednostnih papirjev in storitev Eurosistema pri upravljanju finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. V tesnem sodelovanju z udeleženci na trgu preučuje, kako zadovoljiti nove potrebe uporabnikov ter kako izkoriščati tehnološke inovacije in ostati korak pred vedno novimi tveganji, kot so na primer kibernetske grožnje.

Prednostni nalogi Eurosistema pri oblikovanje prihodnje tržne infrastrukture sta še naprej varnost in učinkovitost. Nemoteno delovanje tržne infrastrukture je bistveno za vzdrževanje zaupanja v euro in za pomoč operacijam denarne politike. Bistveno je tudi za zagotavljanje stabilnosti evropskega finančnega sistema in spodbujanje gospodarske aktivnosti.

Konsolidacija TARGET2 in T2S

TARGET2, Eurosistemov sistem bruto poravnave plačilnih transakcij v eurih, je leta 2016 dnevno povprečno obdelal 1,7 bilijona EUR. Za boljšo predstavo o velikosti te številke naj povemo, da sistem TARGET2 vsakih šest dni obdela količino, primerljivo letnemu BDP euroobmočja.

Sistem TARGET2-Securities (T2S) je začel delovati junija 2015 in je okrepil integracijo evropske infrastrukture na trgu poravnave evropskih vrednostnih papirjev, ki je bila zelo razdrobljena. Platforma je bistveni mejnik v projektu Evropske komisije, da zgradi unijo kapitalskih trgov, za katero je potrebna precejšnja harmonizacija storitev po opravljenem trgovanju.

Z dvema uspešnima migracijskima valoma, tj. marca in septembra 2016, se je zvišalo število centralnih depotnih družb na platformi T2S s 5 na 12,^[82] medtem ko se je obseg obdelave povečal na okoli 50% skupnega pričakovanega obsega, ko se bo na platformo povezalo še preostalih devet sodelujočih centralnih depotnih družb. Pričakuje se, da bo T2S povprečno obdelal več kakor 550.000 transakcij na dan, ko bo leta 2017 migracija v celoti izpeljana.

Bistvo platform TARGET2 in T2S je učinkovito upravljanje likvidnosti na področju plačilnih prenosov, poravnave vrednostnih papirjev in upravljanja finančnega premoženja za zavarovanje terjatev. Vendar pa sta bila sistema razvita v različnem času, delujeta na ločenih platformah ter uporabljata različne tehnične rešitve in okolja. Zato je logično, da se med njima iščejo sinergije. Glavni cilji posodabljanja sistema TARGET2 so izkoriščati možnosti, ki so že na voljo v T2S, ter konsolidirati tehnične in funkcionalne komponente storitev TARGET2 in T2S. Poleg tega konsolidacija ponuja možnost za nadaljnje izboljšanje kibernetske odpornosti, za izboljšanje storitev, ki so na voljo uporabnikom, in za vzpostavitev enotne dostopne poti. Preučevanje na tem področju bo potekalo vse leto 2017.

Poravnalne storitve, ki podpirajo takojšnja plačila

Največji izziv, ki ga Eurosistemu zastavlja digitalizacija v plačilni panogi, je zagotoviti, da uvedba inovativnih plačilnih produktov in storitev, razvitih na trgu, ne bo ponovno razdrobila evropskega trga.

Leta 2016 so bila takojšnja plačila – tj. plačila, pri katerih so sredstva takoj na voljo prejemniku – tema, o kateri se je v panogi plačil malih vrednosti največ razpravljalo. Shema takojšnjih plačil, ki je bila uvedena novembra 2016, omogoča ponujanje rešitev za takojšnja plačila končnim uporabnikom. Infrastruktura evropskega finančnega trga naj bi bila do novembra 2017 pripravljena na vseevropsko obdelavo takojšnjih plačil.

Eurosistem bo podpiral poravnavo med infrastrukturami za plačila malih vrednosti s ponujanjem klirinških storitev za vseevropska takojšnja plačila v eurih, pri čemer bo izboljšal funkcionalnost sistema TARGET2 za avtomatizirane klirinške hiše ter spodbudil dialog in interoperabilnost med njimi.

Eurosistem v okviru preučevanja prihodnosti tržne infrastrukture analizira možnost razvoja storitve za poravnavo takojšnjih plačil v sistemu TARGET v realnem času, pri čemer bo poravnava v centralnobančnem denarju na voljo vse leto ob kateremkoli času.

Prihodnja tržna infrastruktura Eurosistema in tehnologija razpršene evidence

ECB je v okviru strateškega premisleka o prihodnosti tržne infrastrukture Eurosistema obravnavala več modelov t. i. tehnologije razpršene evidence (distributed ledger technology, DLT), ki so trenutno v fazi razvoja. Več informacij o možnem vplivu DLT na tržno infrastrukturo je na voljo v posebnem članku na spletnem mestu ECB.

Varna infrastruktura finančnih trgov

Eurosistem v vlogi preglednika spodbuja varnost in učinkovitost infrastrukture finančnih trgov ter po potrebi spodbuja spremembe. ECB je julija 2016 objavila revidirano različico okvira za politiko pregleda v Eurosistemu, v kateri so zajete regulativne in druge spremembe, ki so v zadnjih letih vplivale na Eurosistemovo funkcijo pregleda nad delovanjem sistemov. ECB je glavni preglednik treh sistemsko pomembnih plačilnih sistemov (SPPS) – TARGET2, EURO1 in STEP2. Leta 2016 je skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja zaključila celovito oceno teh sistemov z vidika pregledniških zahtev iz uredbe o SPPS.^[83] ECB je obenem razširila svoje dejavnosti pregleda v zvezi s T2S v skladu z večjo migracijo centralnih depotnih družb na enotno poravnalno platformo tekom leta 2016.

ECB je objavila tudi poročilo o vaji na področju krizne komunikacije med infrastrukturami finančnih trgov, ki poslujejo v euroobmočju. Vajo so organizirali pregledniki v Eurosistemu. Namen vaje, ki je bila izvedena na celotnem trgu, je bil oceniti pripravljenost Eurosistema na učinkovito izvajanje operativnih in pregledniških nalog v času krize ter zagotoviti učinkovite postopke kriznega upravljanja različnih deležnikov v primeru dogodkov s čezmejnim vplivom. ECB sodeluje tudi z drugimi centralnimi bankami, regulatorji in organi oblasti, da bi okrepili odpornost finančnega sektorja v celoti pred kibernetskimi napadi in prispevali k mednarodnim napotkom o kibernetski odpornosti^[84] iz leta 2016.

Kar zadeva centralne nasprotne stranke, je ECB prispevala k mednarodnim prizadevanjem pod okriljem standardizacijskih organov G20, da bi se dokončala reforma globalnega trga izvedenih finančnih instrumentov.

ECB je bila še naprej vključena v globalno in evropsko sodelovanje med nekaterimi infrastrukturami finančnih trgov s centralnobančnega vidika. V tem kontekstu je pomagala pri tekočem delu kolegijev nadzornikov centralnih nasprotnih strank, ustanovljenih na podlagi uredbe o evropskih tržnih infrastrukturah. Z istega vidika je ECB skupaj z nacionalnimi centralnimi bankami euroobmočja izvedla priprave na prihodnjo odobritev centralnih depotnih družb na podlagi uredbe o centralnih depotnih družbah.

Ponujanje finančnih storitev drugim institucijam

Upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil

ECB je odgovorna za upravljanje operacij najemanja in dajanja posojil EU v okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči ^[85] in Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM).^[86] V okviru aranžmaja srednjeročne finančne pomoči je v letu 2016 obdelala plačila obresti za posojila v okviru tega aranžmaja. Na dan 31. decembra 2016 je bil skupni znesek v okviru tega aranžmaja 4,2 milijarde EUR. Leta 2016 je obdelala tudi različna plačila in plačila obresti za posojila v okviru Evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo. Na dan 31. decembra 2016 je bil skupni znesek v okviru tega mehanizma 46,8 milijarde EUR.

ECB je odgovorna tudi za upravljanje plačil, ki izhajajo iz operacij v okviru Evropske družbe za finančno stabilnost (EFSF)^[87] in Evropskega mehanizma za stabilnost (EMS).^[88] Leta 2016 je obdelala različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili, ki jih je odobrila Evropska družba za finančno stabilnost. Obdelala je tudi prispevke članic Evropskega mehanizma za stabilnost ter različna plačila obresti in provizij v zvezi s posojili iz tega mehanizma.

ECB je odgovorna tudi za obdelavo vseh plačil v zvezi s sporazumom o posojilih Grčiji.^[89] Na dan 31. decembra 2016 je bil skupni znesek v okviru tega sporazuma 52,9 milijarde EUR.

Storitve Eurosistema za upravljanje rezerv

V letu 2016 se je v skladu z okvirom, vzpostavljenim leta 2005, še naprej izvajal celovit sklop storitev na področju upravljanja rezervnih sredstev strank Eurosistema v eurih. Posamezne nacionalne centralne banke Eurosistema (ponudniki storitev Eurosistema) nudijo celoten sklop storitev centralnim bankam, denarnim oblastem in državnim organom s sedežem zunaj euroobmočja ter mednarodnim organizacijam po poenotenih pogojih. Pri tem ECB opravlja splošno usklajevalno vlogo in zagotavlja nemoteno delovanje okvira ter poroča Svetu ECB.

Leta 2016 je imelo z Eurosistemom poslovno razmerje na področju storitev upravljanja rezervnih sredstev vzpostavljeno 286 strank, v primerjavi z 285 leta 2015. Leta 2016 so se pri storitvah skupna imetja (vključujejo imetja denarnih sredstev in vrednostnih papirjev), ki se upravljajo v okviru storitev Eurosistema, povečala za okrog 8% v primerjavi s koncem leta 2015.

Bankovci in kovanci

ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja so odgovorne za izdajanje eurobankovcev v euroobmočju ter za ohranjanje zaupanja v valuto.

Obtok bankovcev in kovancev

Leta 2016 sta se število in vrednost eurobankovcev v obtoku povečala za okoli 7,0% oziroma 3,9%. Konec leta je bilo v obtoku 20,2 milijarde eurobankovcev s skupno vrednostjo 1.126 milijard EUR (glej grafa 32 in 33). Bankovci za 100 € in 200 € so zabeležili največjo medletno stopnjo rasti, ki je leta 2016 dosegla 13,4% oziroma 12,9%. Rast bankovcev za 50 € je bila z 9,9% še naprej dinamična, vendar rahlo počasnejša od leta prej.

Po pregledu strukture apoenov druge serije eurobankovcev (imenovane serija Evropa) je Svet ECB sklenil ustaviti proizvodnjo bankovcev za 500 € in jih izključiti iz nove serije zaradi zaskrbljenosti, da bi lahko ta bankovec olajševal nezakonite dejavnosti. Izdajanje bankovcev za 500 € bo ustavljeno približno konec leta 2018, približno v času načrtovane uvedbe bankovcev serije Evropa za 100 in 200 €. Na druge apoene – od 5 € do 200 € – ta odločitev ne vpliva. Pri izdelavi eurobankovcev sodelujejo nacionalne centralne banke euroobmočja, ki jim je bila leta 2016 dodeljena izdelava 6,22 milijarde bankovcev.

Glede na mednarodno vlogo eura in široko zaupanje javnosti v eurobankovce bo petstotak ostal zakonito plačilno sredstvo ter se bo lahko še naprej uporabljal kot plačilno sredstvo in kot hranilec vrednosti. Bankovci za 500 € bodo enako kot ostali apoeni eurobankovcev vedno ohranili svojo vrednost in jih bo v nacionalnih centralnih bankah euroobmočja mogoče zamenjati neomejeno dolgo.

Potem ko je bila sprejeta odločitev o prenehanju izdajanja bankovcev za 500 €, se je leta 2016 zmanjšal njihov obtok. Zmanjšanje je bilo deloma izravnano z večjim povpraševanjem po bankovcih za 200 €, 100 € in 50 €.

Po ocenah se po vrednosti okoli ena tretjina eurobankovcev v obtoku uporablja zunaj euroobmočja. Ti bankovci se hranijo predvsem v sosednjih državah in so večinoma višjih apoenov. Uporabljajo se kot hranilci vrednosti in za poravnavo transakcij na mednarodnih trgih.

Leta 2016 se je skupno število eurokovancev v obtoku povečalo za 4,2% in je konec leta 2016 znašalo 121,0 milijarde. Konec leta 2016 je vrednost kovancev v obtoku znašala 26,9 milijarde EUR, kar je 3,6% več kot konec leta 2015.

Leta 2016 so nacionalne centralne banke euroobmočja preverile pristnost in primernost okoli 32,3 milijarde bankovcev, okoli 5,4 milijarde pa so jih umaknile iz obtoka. Eurosistem si je še naprej prizadeval, da bi proizvajalcem naprav za obdelavo bankovcev pomagal zagotoviti, da bi njihove naprave pred ponovnim dajanjem v obtok izpolnjevale standarde ECB za preverjanje pristnosti in primernosti eurobankovcev. Leta 2016 so kreditne institucije in drugi profesionalni uporabniki gotovine s takimi napravami preverili pristnost in primernost okoli 33 milijard eurobankovcev.

Novi bankovec za 50 €

Novi bankovec za 50 €, ki bo v obtok prišel 4. aprila 2017, je bil razkrit 5. julija 2016. Uvedba novega bankovca je najnovejši korak pri zagotavljanju še večje varnosti eurobankovcev. Po apoenih za 5 €, 10 € in 20 € je novi bankovec za 50 € četrti apoen iz serije Evropa, ki bo uveden. Bankovec ima izboljšane zaščitne elemente, med drugim »smaragdno zeleno številko«, na kateri se pojavi svetlobni val, ki ob nagibanju bankovca potuje navzgor in navzdol ter spreminja barvo, in »portretno okence« – inovativen zaščitni element, ki je bil prvič uporabljen na bankovcih serije Evropa za 20 €. Če bankovec pogledate proti svetlobi, se v prosojnem okencu na zgornjem delu holograma pojavi portret Evrope (lik iz grške mitologije), ki ga je mogoče videti z obeh strani bankovca. Enak portret je mogoče videti tudi v vodnem znaku.

Med pripravami na uvedbo novega bankovca za 50 € so ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja izvedle kampanjo za obveščanje javnosti in profesionalnih uporabnikov gotovine o novem bankovcu in njegovih značilnostih. Sprejele so več ukrepov, s katerimi so proizvajalce naprav za obdelavo bankovcev pripravile na uvedbo novega bankovca.

Ponarejeni eurobankovci

Skupno število ponarejenih eurobankovcev se je leta 2016 zmanjšalo. Iz obtoka je bilo umaknjenih okoli 685.000 ponaredkov. V primerjavi s številom pristnih eurobankovcev v obtoku ostaja delež ponaredkov zelo majhen. Graf 34 prikazuje dolgoročno gibanje števila ponaredkov, umaknjenih iz obtoka. Glavna tarča ponarejevalcev so bili bankovci za 20 € in 50 €, ki so leta 2016 predstavljali okoli 80% vseh zaseženih ponaredkov. Delež ponarejenih bankovcev za 20 € se je leta 2016 zmanjšal.

ECB ljudem še vedno svetuje, naj bodo pozorni na možnost goljufij, naj za preverjanje bankovcev uporabijo test »otip-pogled-nagib« in naj se nikoli ne zanesejo le na en zaščitni element. Profesionalnim uporabnikom gotovine so na voljo tudi redna usposabljanja v Evropi in zunaj nje, poleg tega pa so v podporo prizadevanjem Eurosistema proti ponarejanju na voljo tudi prenovljena informativna gradiva. ECB na tem področju sodeluje tudi z Europolom, Interpolom in Evropsko komisijo.

Statistika

ECB ob podpori nacionalnih centralnih bank razvija, zbira, pripravlja in razširja širok nabor statističnih podatkov v podporo denarni politiki euroobmočja, nadzornim funkcijam ECB, različnim nalogam ESCB in nalogam Evropskega odbora za sistemska tveganja. To statistiko uporabljajo tudi javni organi, udeleženci na finančnih trgih, mediji in širša javnost.

ESCB je tudi v letu 2016 redno in brez težav pravočasno pripravljal statistične podatke euroobmočja. Poleg tega je precejšnja prizadevanja usmeril v izpolnjevanje novih zahtev po pravočasni, kakovostni in podrobnejši statistiki na ravni držav, sektorjev in instrumentov. Zaradi takih zahtev se je pojavila potreba po preseganju agregatov. Tej temi je ECB posvetila svojo 8. statistično konferenco julija 2016.^[90]

Nova in izboljšana statistika euroobmočja

ECB je julija 2016 začela od največjih bank v euroobmočju dnevno zbirati podatke na ravni transakcij na eurskem denarnem trgu, ki obsegajo glavne tržne segmente (tj. v zavarovanem in nezavarovanem segmentu, segmentu valutnih zamenjav in zamenjav na indeks transakcij čez noč). Dnevno je zbrala podatke o okoli 45.000 transakcijah. Te informacije bodo podpirale več funkcij in omogočile objavo novih statistik.

Na podlagi Uredbe ECB/2014/50 (in direktive Solventnost II) so bili zbrani novi izboljšani statistični podatki o zavarovalnicah za prvo in drugo četrtletje 2016. Ti podatki so rezultati večletnega sodelovanja med ECB in Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter med nacionalnimi centralnimi bankami in nacionalnimi pristojnimi organi, s čimer se zmanjšalo breme poročanja v panogi. Podatki se ocenjujejo in agregirajo pred načrtovano objavo leta 2017.

Aprila 2016 je stanje mednarodnih naložb v euroobmočju prvič obsegalo popolno uskladitev med stanjem in tokovi, četrtletni računi euroobmočja pa so vsebovali podatke »kdo-komu« tudi za vrednostne papirje, poleg vlog in posojil.

Septembra 2016 je ECB začela objavljati mesečne predloge ECB in Eurosistema o mednarodnih rezervah in devizni likvidnosti z zamikom 15 dni, tako da jih je objavila 15 koledarskih dni prej.

Novembra 2016 je ECB začela objavljati dodatne in podrobnejše četrtletne podatke o finančni trdnosti pomembnih bank, ki jih neposredno nadzira, nekateri statistični podatki pa so bili razdeljeni po državah in kategorijah. To bo povečalo transparentnost glede kakovosti finančnega premoženja bank in okrepilo tržno disciplino.

Decembra 2016 je ECB objavila rezultate drugega kroga raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev, ki je zajela več kot 84.000 gospodinjstev v euroobmočju (razen Litve) ter na Madžarskem in Poljskem (glej razdelek 5 v poglavju 2). Analiza ugotovitev raziskave bo osvetlila, kako mikroekonomska heterogenost vpliva na makroekonomske rezultate.

Druga statistična dogajanja

ESCB je kot primarni vir za svoje statistične podatke še naprej razvijal nove ali bistveno izboljšane platforme mikropodatkov. Čeprav podrobni podatki bolj obremenjujejo statistično funkcijo ESCB z vidika obdelave podatkov in zagotavljanja kakovosti, pa lahko to zmanjša breme za poročevalce. Omogočajo tudi fleksibilnost in agilnost pri prilagajanju potrebam uporabnikov ter povečujejo kakovost in notranjo konsistentnost zbranih podatkov.

Informacije iz centralizirane baze vrednostnih papirjev so bile razširjene, med drugim z namenom, da bi olajšali upravljanje finančnega premoženja za zavarovanje terjatev.

ECB je maja 2016 odobrila novo statistično uredbo (ECB/2016/13) o zbirki podrobnih in harmoniziranih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju za Eurosistem. Niz podatkov AnaCredit bo od konca leta 2018 zagotavljal mesečne podatke po posameznih posojilih, ki so jih banke v euroobmočju in njihove podružnice v tujini odobrile podjetjem in drugim pravnim osebam, kot je opredeljeno v uredbi (fizične osebe niso vštete). Vzporedno bo razširjen register institucij in odvisnih družb pri ESCB, tako da bo vseboval vse potrebne informacije o nefinančnih družbah.

ECB je avgusta 2016 spremenila uredbo in smernico o statistiki imetij vrednostnih papirjev, da bi od bančnih skupin zbrala dodatne atribute v zvezi z računovodstvom in kreditnim tveganjem. Seznam bank poročevalk bo razširjen tako, da bo obsegal vse pomembne skupine pod neposrednim nadzorom ECB. Spremenjena smernica določa okvir za upravljanje kakovosti podatkov, s katerim se ocenjuje in zagotavlja kakovost izhodnih podatkov.

Kakovost statističnih podatkov je za ESCB zelo pomembna, hkrati pa si prizadeva za čim manjše breme poročanja. Pri tem je združevanje statističnih in nadzornih zahtev bistveno za poenostavitev splošnega procesa poročanja bank nacionalnim in evropskim organom. S tega vidika se tri glavna delovna področja nanašajo na: (i) razvoj integriranega bančnega slovarja poročanja v sodelovanju s sektorjem, ki določa skupna pravila, ki jih morajo uporabljati banke pri poročanju organom oblasti;^[91] (ii) opredelitev slovarja posameznih podatkov za Eurosistem in enotni mehanizem nadzora; (iii) vzpostavitev enotnega in harmoniziranega evropskega okvira poročanja za banke.

ECB je oktobra 2016 sklenila dodatno okrepiti transparentnost presoje vplivov, ki jih imajo novi predpisi ECB o evropski statistiki, po potrebi z izvedbo javnega posvetovanja poleg postopka analize stroškov in koristi, ki se izvaja od leta 2000.

Novembra 2016 sta Evropska komisija in ECB podpisala memorandum o soglasju med Eurostatom in generalnim direktoratom ECB Statistika o zagotavljanju kakovosti statistike, ki je podlaga za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.

ECB si je leta 2016 še naprej prizadevala, da so njene statistike dostopnejše in uporabniku prijaznejše, na primer z novo možnostjo iskanja v statističnem skladišču ECB (Statistical Data Warehouse), z dinamičnimi grafi, posodobljeno aplikacijo ECBstatsApp in novimi pojasnili na spletnem mestu ECB »naša statistika«.

Ekonomske raziskave

Z izdelavo visoko kakovostnih znanstvenih raziskav se zagotavljajo trdni in zanesljivi temelji za analizo denarne politike ECB, zato to pomembno prispeva k doseganju njenih ciljev. V ekonomskih raziskavah je ECB med letom 2016 odpirala nove vpoglede v številne zahtevne in spreminjajoče se analitične prednostne naloge. Dejavnosti treh raziskovalnih mrež so spodbujale tudi tesno sodelovanje med raziskovalci v celotnem ESCB.^[92]

Prednostna raziskovalna področja in grozdi v ECB

Raziskave, ki jih opravlja ECB, so razdeljene na sedem raziskovalnih skupin, ki obsegajo širok nabor gospodarskih in finančnih tem (glej sliko 1). Te ekipe pomagajo usklajevati načrt raziskav banke po poslovnih področjih. Poleg tega skupine sodelujejo pri temah, ki so v skupnem interesu, da bi bolje izkoristile raziskovalne zmogljivosti v ECB. Leta 2016 so bile raziskovalne ekipe ECB osredotočene na štiri glavne prednostne naloge na področju raziskav (glej sliko 2), pri čemer so omogočale vpogled v transmisijo denarne politike, dejavnike nizke inflacije in delovanje nove institucionalne ureditve v EMU. Poleg teh glavnih področij so bile raziskave usmerjene tudi na šibko gospodarsko rast v euroobmočju, globalno ekonomsko okolje, bančno in mikrobonitetno politiko ter razvoj in izpopolnjevanje modelov. Pri slednjem so bile osredotočene na razvoj sodobnejših modelov za države in za euroobmočje, ki bi izčrpneje zajeli interakcije med finančnim in realnim sektorjem gospodarstva.

Raziskovalne mreže Eurosistema/ESCB

Raziskovalne mreže Eurosistema/ESCB so leta 2016 dosegle precejšen napredek, saj so vse tri mreže ponujale pomemben vpogled v delovanje gospodarstva EU in euroobmočja.

Mreža za raziskovanje dinamike plač je zaključila tretji del ankete, katere namen je oceniti, kako so se podjetja v EU odzvala na različne šoke in strukturne reforme, ki so se dogajali v obdobju 2010–2013. Anketa pokriva okoli 25.000 podjetij iz 25 držav EU in daje v celoti harmoniziran nabor podatkov, ki omogoča temeljito analizo po državah. Med letom je mreža objavila poročila po državah, v katerih so predstavljene glavne ugotovitve, in članek v Ekonomskem biltenu ECB, v katerem je predstavila številne nove podatke o prilagajanju plač. Glavna ugotovitev je, da so bile spremembe plač v državah EU manj pogoste v obdobju 2010–2013 kakor v obdobju pred krizo (2002–2007) ter da je to mogoče vsaj deloma pripisati nepripravljenosti podjetij, da bi znižala osnovne plače, čeprav je bila ta nižja v državah, kjer se je izvajal program makroekonomskih prilagoditev.

Mreža za raziskovanje finančnih sredstev in porabe gospodinjstev usklajuje pripravo raziskave o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev ter analizira pridobljene podatke. Končni cilj je ugotoviti, kako je mogoče z razlikami med potrošniki razložiti agregatna gospodarska gibanja. Leta 2016 je ta mreža objavila poročilo, v katerem so predstavljeni rezultati drugega dela raziskave, ki je zajela več kot 84.000 gospodinjstev iz 20 držav. Raziskava je bila osredotočena predvsem na premoženje gospodinjstev in njegovo porazdelitev med gospodinjstvi (glej graf 35). Mediana neto premoženja gospodinjstev je 104.100 EUR, 75. percentil porazdelitve je 258.800 EUR, 90. percentil 496.000 EUR in 95. percentil 743.900 EUR. Mreža je izvedla raziskave na več širših področjih, med katerimi so dejavniki potrošnje, študija finančne šibkosti gospodinjstev za namene ocenjevanja makrobonitetnih orodij, distribucijski učinki cen finančnega premoženja in denarne politike,^[93] merjenje porazdelitve premoženja po gospodinjstvih in odziv zasebne potrošnje na davčno politiko.

Leta 2016 je mreža za raziskovanje konkurenčnosti še naprej delovala kot vozlišče za raziskovalce ESCB na področju analize konkurenčnosti in produktivnosti. Rezultati raziskav so bili posebno bogati na področju mednarodne menjave, mednarodne transmisije gospodarskih šokov in učinkovitosti razporejanja virov v EU. Pomembnejši dosežek mreže je bil leta 2016 zbiranje in objava petega letnika niza podatkov na ravni podjetij v EU. Podatkovni niz obsega celovit sklop kazalnikov o produktivnosti in je edinstven z vidika primerljivosti med državami in zajetja. Raziskava je z novimi podatki omogočila vpogled v povezavo med rastjo produktivnosti in ustvarjanjem delovnih mest v euroobmočju.

Konference in objave

V zadnjih letih so vrhunske raziskave in dialog z ekonomisti v akademskih krogih vse pomembnejši, ker narašča število in zapletenost vprašanj, pomembnih za ECB. Zato je ECB leta 2016 organizirala več raziskovalnih dogodkov na visoki ravni, ki so se osredotočali na nekatera najbolj pereča vprašanja, s katerimi se spopadajo banke. Dva pomembnejša dogodka leta sta bila forum ECB o centralnem bančništvu v Sintri in prva letna raziskovalna konferenca ECB. Druge pomembne konference so obsegale mednarodni raziskovalni forum o denarni politiki, deveto delavnico ECB o tehnikah napovedovanja in dvanajsto konferenco mreže za raziskovanje konkurenčnosti.

Številnim raziskovalnim dejavnostim ECB je sledila tudi objava člankov. V seriji delovnih zvezkov ECB (Working Paper Series) je bilo leta 2016 objavljenih skupno 115 člankov. Poleg tega je bilo v recenziranih strokovnih publikacijah objavljenih 73 člankov, katerih avtorji ali soavtorji so strokovnjaki ECB. Sklop visoko kakovostnih raziskav je bil tudi podlaga za okrepljeno obveščanje širše javnosti o rezultatih raziskav, na primer v raziskovalnem biltenu ECB (ECB Research Bulletin).

Pravne dejavnosti in dolžnosti

ECB je v letu 2016 sodelovala v več sodnih postopkih na ravni EU. Sprejela je tudi številna mnenja na podlagi zahteve iz Pogodbe, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB, ter spremljala upoštevanje prepovedi denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Prav tako je sprejela številne pravne akte in instrumente v zvezi z nadzorniškimi nalogami.

Sodelovanje ECB v sodnih postopkih na ravni EU

Septembra 2016 je Sodišče Evropske unije odločilo o pritožbi v dveh sklopih zadev, ki so jo vložili nekateri imetniki vlog pri ciprskih bankah, ki so bile predmet ukrepov reševanja iz leta 2013. Pritožniki so trdili, da sta ECB in Evropska komisija zadevne ukrepe reševanja uvedli na podlagi svojega sodelovanja na sestankih Euroskupine ter svoje vloge pri pogajanju o ciprskem memorandumu o soglasju in pri njegovem sprejetju.

V prvem sklopu zadev^[94] so pritožniki predlagali razglasitev ničnosti izjave Euroskupine z dne 25. marca 2013 v zvezi s programom finančne pomoči Cipru in zlasti v zvezi s prestrukturiranjem ciprskega bančnega sektorja. Sodišče je potrdilo ugotovitev Splošnega sodišča, da navedene sporne izjave Euroskupine ni mogoče šteti za skupno odločitev Komisije in ECB. Po mnenju Sodišča Evropske unije prav tako ni mogoče šteti, da je bilo sprejetje potrebnega pravnega okvira za prestrukturiranje zadevnih bank s strani ciprskih oblasti naloženo z domnevno skupno odločbo Komisije in ECB, ki naj bi bila udejanjena z omenjeno izjavo Euroskupine. Zadeve je zato zavrnilo kot nedopustne.

V drugem sklopu zadev^[95] so pritožniki predlagali povrnitev škode, ki naj bi nastala zato, ker so bile v ciprski memorandum o soglasju vključene točke v zvezi z reševanjem dveh ciprskih bank, oziroma so predlagali razglasitev ničnosti teh spornih točk. Sodišče je razveljavilo sklepe Splošnega sodišča o nedopustnosti, in sicer na podlagi tega, da bi lahko domnevno nezakonito ravnanje institucij EU, tudi znotraj pravnega okvira Pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost (»Pogodbe o EMS«), teoretično povzročilo odgovornost Evropske unije na podlagi člena 340(2) in (3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta ugotovitev je temeljila na obveznosti Evropske komisije iz člena 17(1) Pogodbe o Evropski uniji, da mora spodbujati splošni interes Unije in skrbeti za uporabo prava Unije, ter njeni obveznosti iz člena 13(3) in (4) Pogodbe o EMS, da mora skrbeti za to, da so memorandumi o soglasju, ki jih sklene EMS, v skladu s pravom Unije. Sodišče Evropske unije je v bistvu menilo, da ob upoštevanju cilja splošnega interesa, ki mu sledi Unija, tj. cilja zagotavljanja stabilnosti bančnega sistema v euroobmočju, ukrepi reševanja v ciprskem memorandumu o soglasju ne pomenijo nedopustnega in nesorazmernega posega v lastninsko pravico pritožnikov. Glede na to ni bilo mogoče šteti, da je Evropska komisija s tem, ko je dopustila sprejetje spornih točk v ciprskem memorandumu o soglasju, prispevala h kršitvi lastninske pravice pritožnikov. Sodišče je zato odškodninske zahtevke pritožnikov zavrnilo kot povsem brez pravne podlage.

Splošno sodišče EU je julija 2016 v zadevi, v kateri sta bila predlagana razglasitev ničnosti in povračilo škode glede nekaterih odločb Sveta ECB v zvezi z izredno likvidnostno pomočjo, ki jo je grškim bankam zagotavljala centralna banka Bank of Greece, razsodilo v korist ECB. V zadevi T-368/15 je pritožnik trdil, da sta izpodbijani odločbi o izredni likvidnostni pomoči nezakoniti ter sta neizogibno povzročili, da so se grške oblasti poleti 2015 odločile za začasno zaprtje bank in nadzor kapitalskih tokov, zaradi česar naj bi imel resno in nepopravljivo škodo. V zvezi z zahtevkom za razglasitev ničnosti je Splošno sodišče ugotovilo, da pogoj, da morata izpodbijani odločbi o izredni likvidnostni pomoči neposredno zadevati pritožnika, očitno ni bil izpolnjen, zato je zahtevek zavrnilo kot nedopustnega. Splošno sodišče je zlasti menilo, da izpodbijani odločbi, s tem ko ohranjata najvišji znesek izredne likvidnostne pomoči, na noben način ne nalagata sprejetja zadevnih spornih ukrepov (tj. nadzor kapitalskih tokov), zaradi česar so lahko grške oblasti sprejele druge ukrepe in ne nujno omenjenih spornih. Splošno sodišče je kot nedopustnega zavrnilo tudi odškodninski zahtevek.

Splošno sodišče je maja 2016 odločilo o pritožbi 150 zaposlenih v ECB (zadeva T-129/14 P) zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije v zadevi F-15/10 glede reforme pokojninskega sistema ECB. ECB je maja 2009 po izvedenem procesu reform, ki je trajal približno dve leti, zamrznila obstoječi pokojninski načrt, ki je bil nekakšen hibriden sistem, ter uvedla novo pokojninsko shemo, ki jo sestavljata pokojninska shema z zagotovljenimi prejemki kot prvi steber in pokojninska shema z določenimi prispevki kot drugi steber. Pokojninske pravice se v pokojninski shemi ECB pridobivajo za obdobje zaposlitve od 1. junija 2009, kar velja za vse zaposlene, vključno s tistimi, ki so se zaposlili pred datumom začetka veljavnosti reforme ali na ta datum, razen za zaposlene, ki so bili 31. maja 2009 stari med 60 in 65 let ter je zanje glede preteklega in prihodnjega obdobja zaposlitve še vedno veljal obstoječi pokojninski načrt ECB. V pritožbi, ki jo je vložilo 150 zaposlenih, je bila v osmih pritožbenih razlogih izražena kritika glede več točk sodbe na prvi stopnji. Splošno sodišče je v svoji sodbi na pritožbeni stopnji potrdilo sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije, pri čemer je v celoti zavrnilo vseh osem pritožbenih razlogov in tako ponovno v celoti potrdilo zakonitost pokojninske reforme ECB. Kar zadeva postopek, po katerem je bila reforma izvedena, je Splošno sodišče menilo, da ECB ni kršila načel zakonitosti in pravne varnosti. Potrdilo je, da so bile spremembe pravil o pokojninah sprejete v skladu s pravili o pristojnosti in postopku. Glede vsebinskih vprašanj je sodba na pritožbeni stopnji sprožila poglobljeno analizo narave pokojninskih pravic. Splošno sodišče je menilo, da pokojninske pravice ne spadajo pod pojem »plače« v smislu Direktive 91/533.^[96] Zato niso nedotakljiv element pogodbe o zaposlitvi, ECB pa lahko izvede reformo pokojninskega sistema brez soglasja zaposlenih. Kar zadeva pridobljeno pravico do upokojitve pri starosti 60 let brez zmanjšanja prejemkov, na katero se sklicujejo pritožniki, je Splošno sodišče opozorilo, da skladno z ustaljeno sodno prakso uradnik ne more zahtevati pridobljene pravice, če dejstva, ki so povzročila nastanek te pravice, niso nastopila pred spremembo zadevnih določb. Poleg tega je Splošno sodišče menilo, da zaradi prehodne ureditve, ki jo je ECB predvidela v okviru svežnja reform, obravnavana reforma ne vpliva na pridobljene pravice članov zaposlenih, ki so starost 60 let dopolnili ob začetku njene veljavnosti.

Mnenja ECB in primeri neizpolnjevanja obveznosti

Člena 127(4) in 282(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije (»Pogodbe«) zahtevata, da se v zvezi z vsemi osnutki pravnih predpisov EU ali nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB, pridobi mnenje ECB.^[97] Vsa mnenja ECB so objavljena na spletnem mestu ECB. Mnenja ECB o osnutkih pravnih predpisov EU so objavljena tudi v Uradnem listu Evropske unije.

ECB je leta 2016 sprejela osem mnenj o osnutkih pravnih predpisov EU in 53 mnenj o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, ki spadajo v pristojnost ECB.

Najpomembnejša mnenja,^[98] ki jih je ECB sprejela na ravni EU, so se nanašala na evropski okvir za preprosto, transparentno in standardizirano listinjenje ter na spremembe uredbe o kapitalskih zahtevah (CON/2016/11), enotno zastopanje euroobmočja v Mednarodnem denarnem skladu (CON/2016/22) ter vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (CON/2016/26).

Številne zahteve za mnenje, ki so jih predložili nacionalni organi, so se nanašale na zakonodajo v zvezi z bankovci in kovanci,^[99] pregledom nad plačilnimi shemami,^[100] sistemom nematerializiranih vrednostnih papirjev,^[101] obveznimi zahtevami za kreditna plačila in direktne obremenitve^[102] ter preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma.^[103]

ECB je sprejela mnenja v zvezi z nacionalnimi centralnimi bankami, med katerimi so zahteve glede revidiranja, ki veljajo za nacionalno centralno banko,^[104] obveznosti poročanja nacionalne centralne banke nacionalnemu parlamentu,^[105] delovanje organa odločanja nacionalne centralne banke,^[106] znižanje prejemkov visokih uradnikov nacionalne centralne banke,^[107] pridobitev pravnega lastništva subjekta, ki izvaja operacije denarne politike v najbolj oddaljenih regijah in na čezmorskih ozemljih, s strani nacionalne centralne banke,^[108] operacije izredne likvidnostne pomoči, ki jih izvaja nacionalna centralna banka,^[109] naloge reševanja, ki jih izvaja nacionalna centralna banka,^[110] vloga nacionalnih centralnih bank v zvezi s sistemom jamstva za vloge,^[111] nadzor, ki ga nacionalne centralne banke izvajajo nad izvajanjem plačilnih storitev,^[112] organizacije za prenos lastništva nepremičnin^[113] in potrošniški krediti,^[114] upravljanje centralnih kreditnih registrov in registrov bančnih računov s strani nacionalnih centralnih bank,^[115] zbiranje finančne statistike s strani nacionalne centralne banke,^[116] vloga nacionalne centralne banke pri ocenjevanju konkurence na trgu hipotekarnih posojil,^[117] prispevek nacionalne centralne banke v sklad, ki ga upravlja MDS,^[118] vloga nacionalne centralne banke pri poročanju o dajatvi od zavarovalnih premij,^[119] instrumenti denarne politike nacionalnih centralnih bank zunaj euroobmočja,^[120] izključitev pravic do pobota v zvezi s terjatvami, mobiliziranimi kot zavarovanje pri centralni banki ESCB,^[121] ter izdajanje priložnostnih bankovcev s strani nacionalne centralne banke.^[122]

ECB je sprejela mnenja o različnih vidikih dejavnosti finančnih institucij,^[123] med katerimi so vrstni red poplačila upnikov kreditnih institucij v insolvenčnih postopkih,^[124] določanje mejnih vrednosti spremenljivih obrestnih mer za hipotekarna posojila,^[125] obrestovanje sredstev na varčevalnih računih,^[126] zahteve za odplačevanje hipotekarnih posojil,^[127] vračilo zneskov, zaračunanih zaradi uporabe nekaterih tečajnih razmikov pri posojilih, vezanih na tujo valuto,^[128] prestrukturiranje posojil v tuji valuti,^[129] reforma zadružnih bank,^[130] omejitve pri pridobivanju nepremičnin ali kapitalskih deležev s strani kreditnih institucij,^[131] imenovanje članov nadzornega sveta banke,^[132] razmerje med plačilom in dohodkom ter razmerje med višino posojila in vrednostjo zavarovanja,^[133] sistem jamstva za listinjenje slabih posojil,^[134] uvedba davka na nekatere finančne institucije,^[135] delovanje centralnih kreditnih registrov^[136] in delovanje nacionalnih sistemov jamstva za vloge.^[137]

ECB je sprejela tudi mnenje o vlogi predstavnika nacionalnega organa za finančni nadzor v Nadzornem odboru ECB.^[138]

Zabeleženih je bilo osem primerov neizpolnjevanja obveznosti posvetovanja z ECB o osnutkih nacionalnih pravnih predpisov, pri čemer so bili nekateri primeri nedvomni in pomembni.^[139]

Italijansko ministrstvo za gospodarstvo in finance se z ECB ni posvetovalo o zakonski uredbi o nujnih ukrepih za varstvo prihrankov v bančnem sektorju, katere namen je vzpostaviti pravni okvir za zagotavljanje izredne javnofinančne pomoči italijanskim bankam. Grško ministrstvo za finance se ni posvetovalo z ECB glede zakona o elektronskih plačilih.

Madžarsko ministrstvo za narodno gospodarstvo pa se z ECB ni posvetovalo o zakonu o nacionalnih skupnostih za stanovanjsko gradnjo,^[140] kar je povzročilo zaskrbljenost glede morebitne kršitve neodvisnosti centralne banke.

To, da se Grčija, Italija in Madžarska niso posvetovale z ECB, so bili nedvomni, pomembni in ponavljajoči se primeri.

Dogajanja na pravnem področju v zvezi z enotnim mehanizmom nadzora

ECB je v letu 2016 sprejela več pravnih instrumentov v zvezi z izvajanjem nadzorniških nalog. Ti so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije in na spletnem mestu ECB. Seznam pravnih instrumentov v zvezi z bančnim nadzorom, sprejetih v letu 2016, je na voljo v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2016.

Skladnost s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa

V skladu s členom 271(d) Pogodbe o delovanju Evropske unije ima ECB nalogo spremljati, kako nacionalne centralne banke držav članic EU in ECB izvajajo prepovedi iz členov 123 in 124 Pogodbe ter uredb Sveta (ES) št. 3603/93 in 3604/93. Člen 123 prepoveduje ECB in nacionalnim centralnim bankam, da bi vladam in institucijam ali organom EU omogočale dovoljeno prekoračitev stanja na računu ali jih v katerikoli drugi obliki kreditirale ali na primarnem trgu kupovale dolžniške instrumente, ki so jih izdale te institucije. Člen 124 prepoveduje vsak ukrep, ki ne temelji na načelih skrbnega in varnega poslovanja in bi vladam in institucijam ali organom EU omogočal privilegiran dostop do finančnih institucij. Vzporedno s Svetom ECB spoštovanje teh določil spremlja tudi Evropska komisija.

ECB poleg tega spremlja, ali centralne banke EU na sekundarnem trgu kupujejo dolžniške instrumente, ki jih je izdal domači javni sektor, javni sektor drugih držav članic ali institucije in organi EU. V skladu z uvodnimi izjavami Uredbe Sveta (ES) št. 3603/93 je prepovedano uporabljati nakupe dolžniških instrumentov javnega sektorja na sekundarnem trgu za to, da bi se zaobšli cilji iz člena 123 Pogodbe. Takšni nakupi ne smejo postati oblika posrednega denarnega financiranja javnega sektorja.

Dejavnosti spremljanja, ki so se izvajale v letu 2016, potrjujejo, da so bile določbe členov 123 in 124 Pogodbe in povezanih uredb Sveta v obravnavanem obdobju na splošno upoštevane.

Spremljanje je razkrilo, da vse nacionalne centralne banke v EU leta 2016 niso imele vzpostavljene politike obrestovanja vlog javnega sektorja, ki bi bila v celoti skladna z zgornjo mejo obrestovanja. Nekatere nacionalne centralne banke morajo tako zagotoviti, da obrestovanje vlog javnega sektorja ne presega zgornje meje, tudi če je ta negativna.

ECB je ocenila, da ustanovitev in financiranje družbe za upravljanje, MARK Zrt., s strani Magyar Nemzeti Bank predstavlja kršitev prepovedi denarnega financiranja, ki jo je treba odpraviti.

Magyar Nemzeti Bank je maja 2016 madžarski odškodninski shemi, Karrendezesi Alap, zagotovila 3-mesečno premostitveno likvidnostno posojilo. ECB je ocenila, da je ta operacija potencialno v nasprotju s prepovedjo denarnega financiranja, saj so bile na voljo tudi druge možnosti, da bi odškodninski shemi za investitorje zagotovili kratkoročno financiranje, kar ne bi privedlo do finančnega sodelovanja Magyar Nemzeti Bank. To ne sme služiti kot precedenčen primer.

Po pomislekih, ki jih je ECB izrazila v letnih poročilih 2014 in 2015, je ECB še naprej spremljala več programov, ki jih je v letih 2014 in 2015 uvedla Magyar Nemzeti Bank. Ti programi niso bili povezani z denarno politiko in bi bili lahko potencialno v nasprotju s prepovedjo denarnega financiranja, saj bi se lahko razlagali, kot da Magyar Nemzeti Bank prevzema naloge vlade ali kako drugače omogoča finančne ugodnosti vladi. Programi vključujejo nakup nepremičninskih investicij s strani Magyar Nemzeti Bank, program spodbujanja finančne pismenosti, ki ga izvaja mreža šestih fundacij, investicijsko strategijo teh fundacij, premestitev zaposlenih, ki so prej delali v madžarskem finančnem nadzornem organu, v centralno banko, program nakupov madžarskih umetnin in kulturnih objektov ter program, ki banke spodbuja k nakupu primernih vrednostnih papirjev, zlasti državnih obveznic. Zaradi njihove številnosti, obsega in velikosti bo ECB še naprej natančno spremljala te operacije in tako zagotovila, da ni nobenega nasprotja s prepovedjo denarnega financiranja in privilegiranega dostopa. Magyar Nemzeti Bank mora obenem zagotoviti, da se centralnobančni viri, ki so bili dodeljeni mreži fundacij, ne bodo neposredno ali posredno uporabili za namene državnega financiranja. Poleg tega bo ECB še naprej spremljala vključenost Magyar Nemzeti Bank v budimpeško borzo, saj bi bilo mogoče nakup večinskega lastništva budimpeške borze s strani Magyar Nemzeti Bank novembra 2015 še vedno razumeti, kot da predstavlja denarno financiranje.

Zmanjšanje sredstev, povezanih z institucijo IBRC, v centralni banki Banc Ceannais na hEireann/Central Bank of Ireland med letom 2016, predvsem s prodajo zadolžnic s spremenljivo obrestno mero in dolgim trajanjem, je korak v smeri nujne in polne odtujitve teh sredstev. Z ambicioznejšim razporedom prodaje pa bi se še bolj zmanjšala vztrajna in resna zaskrbljenost glede denarnega financiranja.

Mednarodni in evropski odnosi

Evropski odnosi

ECB je leta 2016 ohranila tesen dialog z evropskimi institucijami in forumi, zlasti z Evropskim parlamentom, Evropskim svetom, Ekonomsko-finančnim svetom, Euroskupino in Evropsko komisijo. Leta 2016 so sledili nadaljnji koraki za dokončanje bančne unije in nadaljevanje popravila finančnega sektorja v euroobmočju. Gospodarski položaj v euroobmočju in grški program makroekonomskih prilagoditev sta bila tudi na dnevnih redih sej Euroskupine in Ekonomsko-finančnega sveta (ECOFIN), na katerih so sodelovali predsednik ECB in drugi člani Izvršilnega odbora. Na sejah Evropskega sveta, kjer je sodeloval predsednik ECB, je močno izstopala nujnost koherentne strategije javnofinančnih, finančnih in strukturnih politik za okrepitev okrevanja v Evropi.

Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije

Nadaljevala so se prizadevanja za dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije (EMU) v skladu z načrtom, ki je bil leta 2015 opredeljen v tako imenovanem poročilu petih predsednikov z naslovom »Dokončanje evropske ekonomske in monetarne unije«.

Na področju bančne unije je bil dosežen napredek z izvajanjem direktive o sanaciji in reševanju bank ter direktive o sistemih jamstva za vloge. ECB se je vse leto še naprej zavzemala tudi za odločne ukrepe za dokončanje bančne unije, zlasti v okviru strokovnih razprav o vzpostavitvi verodostojnega skupnega podpornega mehanizma enotnemu skladu za reševanje in o uvedbi evropskega sistema jamstva za vloge. Skupaj z bančno unijo lahko evropska unija kapitalskih trgov zagotovi odpornejši finančni sistem z izboljšanjem čezmejne delitve tveganj ter z zagotavljanjem širšega in lažjega dostopa do financiranja.

Kar zadeva okvir ekonomskega upravljanja, je začel delovati evropski fiskalni odbor. Mandat in institucionalno neodvisnost evropskega fiskalnega odbora bi bilo treba v prihodnje okrepiti, zato da bo lahko imel pomembno vlogo pri zagotavljanju večje transparentnosti in večjega upoštevanja javnofinančnih pravil.^[141] Svet EU je 20. septembra 2016 izdal priporočilo, s katerim je države euroobmočja pozval k ustanovitvi nacionalnih odborov za produktivnost. Odbori za produktivnost naj bi vnesli nov zagon v izvajanje strukturnih reform v državah euroobmočja. Njihova učinkovitost ne bo odvisna le od pričakovane visoke stopnje strokovnega znanja in izkušenj v odborih, ampak tudi od njihove popolne neodvisnosti. Prizadevanja odborov za produktivnost bi morala zagotoviti, da se zadostno upošteva evropska razsežnost, in sicer z izmenjavo dobrih praks med državami članicami ter s poudarjanjem dimenzije euroobmočja pri ocenjevanju in reševanju problemov s produktivnostjo na ravni držav članic.

Poleg tega je ECB redno poudarjala, da je treba dosledno in skrbno izvajati določbe sedanjega okvira ekonomskega upravljanja, kjer uspeh do zdaj ni bil zadovoljiv. To ponazarjata omejeno izvajanje priporočil Evropske komisije posameznim državam (glej tudi razdelek 1.6 v poglavju 1) in pomanjkanje skladnosti z zahtevami Pakta za stabilnost in rast.

Izvajanje proračunskih pravil v celoti ter učinkovitejše usklajevanje ekonomskih politik bosta predpogoj za izgradnjo potrebnega zaupanja med državami članicami, da nadaljujejo poglabljanje EMU. ECB je poudarila pomen srednjeročne do dolgoročne delitve suverenosti, na primer z okrepljenim upravljanjem, ki se odmika od sistema pravil in prenaša na institucije.^[142]

Hkrati se Evropa spopada tudi z izzivi zunaj gospodarske sfere, predvsem na področju migracij in varnosti. Za trajnostno reševanje teh zadev je potrebno močno gospodarstvo. Dokončanje EMU je torej pomembno prizadevanje za okrepitev Evrope. Eurosistem je pripravljen ta prizadevanja podpreti.

Izvajanje demokratične odgovornosti

ECB je neodvisna institucija, ki svoje instrumente uporablja povsem neodvisno, kot je potrebno v okviru njenega mandata. Odgovornost je nujna protiutež neodvisnosti in Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da je ECB odgovorna predvsem Evropskemu parlamentu kot telesu, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki državljanov EU.

Leta 2016 je predsednik ECB sodeloval na štirih rednih zaslišanjih Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v Evropskem parlamentu.^[143] Na teh zaslišanjih so se poslanci Evropskega parlamenta osredotočili predvsem na denarno politiko ECB, politike finančnega sektorja, programe makroekonomskih prilagoditev in reformo upravljanja euroobmočja (glej graf 36).

Leta 2016 je ECB prvič sklenila objaviti svoje povratne informacije na pripombe Evropskega parlamenta, ki jih je ta podal v svoji resoluciji o letnem poročilu preteklega leta. To je odziv na predlog v resoluciji Evropskega parlamenta, da se naredi korak naprej k povečanju demokratične odgovornosti.^[144] Pred tem je te povratne informacije predložila samo poslancem Evropskega parlamenta skupaj z letnim poročilom.

ECB uresničuje svoje obveznosti v zvezi z demokratično odgovornostjo tudi z rednim poročanjem in odgovori na pisna vprašanja poslancev. Leta 2016 je predsednik ECB prejel dopise s takimi vprašanji, odgovori nanje pa so objavljeni na spletnem mestu ECB.^[145] Večina vprašanj se je osredotočala na izvajanje nestandardnih ukrepov denarne politike ECB, gospodarske obete in programe makroekonomskih prilagoditev.

ECB je tako kot v preteklosti posredovala potrebne informacije za razprave Evropskega parlamenta in Sveta EU o zakonodajnih predlogih na področjih, za katera je pristojna. Zunaj okvira demokratične odgovornosti so se javnih obravnav Odbora za ekonomske in monetarne zadeve na razpravah o strokovnih področjih in nalogah ECB udeležili tudi drugi predstavniki ECB.

ECB je odgovorna Evropskemu parlamentu in Svetu EU tudi za aktivnosti bančnega nadzora.^[146] Podrobnejše informacije so v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2016.

Mednarodni odnosi

V zahtevnem mednarodnem okolju je ECB sodelovala v razpravah v mednarodnih forumih, zbirala informacije in obveščala o svoji denarni politiki ter tako krepila odnose s ključnimi mednarodnimi nasprotnimi strankami. To je bilo zlasti pomembno v letu, ko so denarne oblasti po vsem svetu še naprej podpirale zametke gospodarskega okrevanja.

G20

V razmerah, ki jih zaznamuje še vedno počasno okrevanje svetovnega gospodarstva, se je kitajsko predsedovanje skupini G20 osredotočalo na spodbujanje svetovne rasti, uspešno pa je izpostavljalo tudi vlogo strukturnih reform pri dopolnjevanju fiskalne in denarne politike za uresničitev tega cilja. Predsedstvo G20 je poleg tega razširilo razpravo o motorjih rasti, da bi mednje vključili inovacije in digitalizacijo. Skupina G20 je uvedla tudi dodatne ukrepe, ki naj bi omogočili boljši medsebojni strokovni pregled strukturnih reform v okviru »okrepljenega programa strukturnih reform«. Ob naraščanju protiglobalizacijskega razpoloženja se je skupina G20 bolj osredotočala na neenakost in vključenost ter se zavzela za napredek v smeri pravičnejšega globalnega obdavčenja z novim poudarkom na dejanskem lastništvu in tem, kako ravnati z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami. Finančni ministri G20 in guvernerji centralnih bank, katerih zasedanj se udeležuje tudi predsednik ECB, so se zavezali k temu, da se bodo temeljito posvetovali o deviznih trgih ter preprečili vsakršno obliko protekcionizma v trgovinski in naložbeni politiki. Ob nedavnih terorističnih napadih so se pospešila tudi prizadevanja za odpravo financiranja terorizma. Podprli so ključne elemente finančnega regulativnega okvira ter ob tem poudarili pravočasno, popolno in dosledno izvajanje dogovorjenega načrta reform finančnega sektorja. Na vrhu v Hangdžovu so se voditelji G20 zavzeli tudi za napredek pri spodbujanju zelenega financiranja, v okviru razprav o mednarodni finančni arhitekturi pa pri preučevanju širše uporabe posebnih pravic črpanja (SDR), razširitvi članstva v pariškem klubu ter pri spodbujanju vloge novih in obstoječih multilateralnih razvojnih bank.

Politike v zvezi z MDS in mednarodno finančno arhitekturo

ECB je še naprej spodbujala skupna evropska stališča v razpravah v Mednarodnem denarnem skladu (MDS) o politikah sklada in splošneje o mednarodni finančni arhitekturi. Kar zadeva upravljanje MDS, je začela na začetku leta 2016 veljati daljnosežna reforma kvot in upravljanja iz leta 2010, potem ko jo je ratificirala potrebna večina članic MDS. Rezultat je prenos več kot 6% deležev kvot na dinamična nastajajoča tržna gospodarstva in države v razvoju, kar bolje odraža njihovo večjo vlogo v svetovnem gospodarstvu. Kot del tega svežnja reform so se razvite evropske države zavezale, da bodo za dva sedeža zmanjšale svojo skupno zastopanost v odboru.

ECB podpira takšen MDS, ki je močan, ima dovolj sredstev in se financira iz kvot ter se nahaja v središču mednarodnega denarnega sistema, kjer pomembno prispeva k svetovni gospodarski in finančni stabilnosti. S podporo držav članic EU se je skupno financiranje MDS iz kvot v letu 2016 podvojilo na 477 milijard SDR. Članstvo v MDS, vključno s številnimi državami članicami EU, je prispevalo približno 260 milijard SDR, tako da je lahko sklad še naprej dostopal do dvostranskih sporazumov o izposojanju na podlagi okrepljenega okvira upravljanja. Časovnica razprav o petnajstem splošnem pregledu kvot je bila spremenjena z namenom, da se pregled zaključi najpozneje z letnimi srečanji v letu 2019.

Ker je ključnega pomena, da posojilne politike MDS ostanejo relevantne za potrebe njegovega članstva, je MDS preučil primernost svetovne finančne varnostne mreže, vključno z njeno pokritostjo, razpoložljivostjo ter stroški za instrumente preprečevanja in reševanja kriz.

Po krizi v nekaterih državah euroobmočja ter s tem povezanim kreditiranjem EU/MDS in programi prilagoditev za te države je neodvisni ocenjevalni urad MDS objavil obsežno poročilo o vlogi sklada med krizo v teh državah ter o njegovi udeležbi v programih finančne pomoči Grčiji, Irski in Portugalski. Čeprav se je poročilo osredotočalo predvsem na proces odločanja v MDS, je vsebovalo tudi nekaj razmišljanj o gospodarskih vprašanjih, kot so vzroki za krizo ter narava in primernost pogojev programov.

Tehnično sodelovanje

ECB je razširila tehnično sodelovanje s centralnimi bankami zunaj Evropske unije, da bi spodbujala dobre prakse centralnega bančništva ter s tem prispevala k svetovni denarni in finančni stabilnosti. Sodelovanje odraža vlogo ECB kot pomembne centralne banke v svetovnem gospodarstvu. ECB je še naprej sodelovala s centralnimi bankami nastajajočih tržnih gospodarstev skupine G20 (npr. z Indijo in Turčijo) s ciljem izmenjave tehničnega znanja in izkušenj ter dobrih praks. Leta 2016 je bil podpisan nov memorandum o soglasju z brazilsko centralno banko kot podlaga za okrepljeno sodelovanje, ki se osredotoča na ključne teme centralnega bančništva, vključno z denarno politiko, finančno stabilnostjo in bančnim nadzorom. Okrepljeno sodelovanje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami je razširilo domet ECB v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki.

Sodelovanje ECB s centralnimi bankami v državah, ki bi se lahko pridružile Evropski uniji, se je nadaljevalo, večinoma s serijo regionalnih delavnic. Posebni dogodki so se osredotočali na institucionalne izzive v kontekstu vstopa v EU, na makrobonitetni in mikrobonitetni nadzor ter na neodvisnost centralnih bank kot ključnega elementa dobrega ekonomskega upravljanja. Tehnično sodelovanje s centralnimi bankami držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk za vstop v EU poteka v tesnem sodelovanju z nacionalnimi centralnimi bankami EU ter dopolnjuje redno spremljanje in analizo ekonomskih in finančnih gibanj v teh državah, ki ju izvaja ECB, ter dialog o denarni politiki z njihovimi centralnimi bankami.

Zunanje komuniciranje

Predstavitev denarne politike evropskim državljanom

Odprto in transparentno komuniciranje prispeva k uspešnosti denarne politike centralne banke. To ji omogoča, da so širša javnost in finančni trgi seznanjeni s cilji in nalogami, lahko jim pojasni razloge za svoje ukrepanje in s tem usmerja njihova pričakovanja. ECB ima za sabo že dolgo tradicijo odprtega komuniciranja, v letu 2016 pa je še dodatno okrepila komunikacijske dejavnosti, zlasti z nadaljnjim razvijanjem izobraževalnega dela z javnostjo in digitalnega komuniciranja.

Delo z javnostjo

ECB je leta 2016 še naprej razvijala pobude, s katerimi želi doseči širšo javnost ter s tem izboljšati razumevanje politik in odločitev ECB ter tako povečati zaupanje med državljani euroobmočja.

ECB je v Frankfurtu sprejela 522 skupin obiskovalcev in gostila več kot 15.000 zunanjih obiskovalcev iz 35 držav. Ponudila jim je tako splošne kot tudi ciljne predstavitve, na katerih so obiskovalci imeli možnost, da se srečajo s strokovnjaki ECB. Obiskovalci so si lahko na vodenih ogledih razgledali novo stavbo ECB ter si pogledali likovno zbirko in razstavo o euru. Od julija 2016 je ECB lokalni skupnosti svoja vrata odprla tudi vsako prvo soboto v mesecu, kar je v drugi polovici leta pritegnilo več kot 3.000 obiskovalcev.

ECB je že šestič organizirala dijaško tekmovanje Generacija €uro, da bi svoje naloge pojasnila mlajšim državljanom euroobmočja. Tekmovanje predstavlja glaven stik banke z dijaki in dijakinjami v starosti od 16 do 19 let ter njihovimi učitelji oz. učiteljicami, namen pa jih je poučiti o denarni politiki in ECB. Dijaki in dijakinje sodelujejo v igri vlog, kjer sprejmejo sklep o denarni politiki na podlagi svoje analize gospodarskih in denarnih razmer v euroobmočju.

ECB se je osredotočala tudi na mlajše starostne skupine. Tako je 3. oktobra 2016 sprejela 230 otrok v starosti od osem do deset let in njihove družine, ki so bili na obisku na drugem dnevu odprtih vrat kot gostje priljubljene nemške otroške oddaje »Die Sendung mit der Maus«. Program je zajemal vodene oglede po zgradbi, predstavitve, delavnice o vlogi in funkciji ECB ter o eurobankovcih in eurokovancih, izobraževalne igre in več razstav.

Delo z javnostjo se je izvajalo tudi zunaj Frankfurta. Tako je ECB skupaj z irsko centralno banko leta 2016 sodelovala na irskem nacionalnem tekmovanju v oranju, ki je največja razstava in kmetijski sejem na prostem v Evropi.

Večja digitalizacija

ECB je še dodatno okrepila digitalno komunikacijo, da bi se prilagodila novim vzorcem spremljanja novic.

Z vsebinskega vidika je pospešila prizadevanja, da poveča svojo dostopnost širši javnosti, tako da so njene odločitve bolj razumljive, saj za pojasnitev dokaj strokovnih konceptov uporablja preprost jezik in digitalne komunikacijske poti. Eden od takih primerov je razdelek »Explainers« na spletnem mestu ECB, ki je na voljo v številnih jezikih EU. Ob osredotočenosti na digitalno komunikacijo je začela ECB intenzivneje uporabljati tudi infografike.

ECB je s tehničnega vidika dodatno posodobila svoje spletne strani. Spletni mesti ECB in Evropskega odbora za sistemska tveganja sta zdaj popolnoma odzivni, tako da je mogoč optimalen ogled spletnih strani in pomembnih publikacij, ne glede na napravo, ki jo bralci uporabljajo. Poleg tega je ECB zadovoljila povečano povpraševanje po visoko kakovostnih spletnih prenosih pomembnih dogodkov.

Prisotnost ECB na družbenih omrežjih se je še dodatno okrepila. Uporabniški račun ECB na Twitterju ima več kot 360.000 sledilcev. Z njim opozarja na publikacije in glavna sporočila iz govorov. Decembra 2016 je ECB na Twitterju organizirala prvo razpravo v živo, med katero je Benoît Cœuré odgovarjal na vprašanja, ki jih je na #askECB zastavila širša javnost, s čimer je bila omogočena neposredna interakcija v realnem času. Poleg tega ECB uporablja YouTube za objavljanje video vsebin, Flickr pa za fotografije. Ima tudi svoj račun na portalu LinkedIn, kjer je prijavljenih približno 43.000 posameznikov.

Priloge

Institucionalni okvir

Organi odločanja ter upravljanje in vodenje ECB

Eurosistem in Evropski sistem centralnih bank (ESCB) upravljata dva organa odločanja v ECB: Svet ECB in Izvršilni odbor. Kot tretji organ odločanja je bil ustanovljen Razširjeni svet, ki bo deloval, dokler bodo obstajale države članice EU, ki še niso uvedle eura. Delovanje organov odločanja urejajo Pogodba o delovanju Evropske unije, Statut ESCB in ustrezni poslovniki.^[149] Sprejemanje odločitev v Eurosistemu in ESCB je centralizirano, vendar ECB in nacionalne centralne banke euroobmočja strateško in operativno skupaj prispevajo k doseganju skupnih ciljev Eurosistema, pri tem pa skladno s Statutom ESCB ustrezno upoštevajo načelo decentralizacije.

V okviru pristojnosti ECB v zvezi z bančnim nadzorom Svet ECB sprejema pravne akte, ki vzpostavljajo splošen okvir, znotraj katerega se sprejemajo nadzorniške odločitve, ter po postopku z neugovarjanjem odobri osnutke nadzorniških odločitev, ki jih je pripravil Nadzorni odbor.^[150] Podrobnejše informacije o nadzorni funkciji ECB so na voljo v Letnem poročilu ECB o nadzornih aktivnostih 2016.

Svet ECB

Svet ECB je najvišji organ odločanja v ECB. Sestavljajo ga člani Izvršilnega odbora ECB in guvernerji nacionalnih centralnih bank držav v euroobmočju. Glasovalne pravice članov Sveta ECB rotirajo po vnaprej določenem sistemu, ki je opisan na spletnem mestu ECB.

Svet ECB se navadno sestaja vsaka dva tedna v prostorih ECB v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. Leta 2016 je bilo skupno organiziranih 23 sej. Seje Sveta ECB, namenjene denarni politiki, potekajo vsakih šest tednov. Objavljajo se tudi povzetki razprav na sejah o denarni politiki, in sicer običajno s štiritedenskim zamikom. Na drugih sejah pa Svet ECB razpravlja predvsem o vprašanjih, povezanih z drugimi nalogami in pristojnostmi ECB in Eurosistema. Zaradi ločitve nalog denarne politike in drugih nalog ECB od njenih nadzornih pristojnosti seje Sveta ECB o nadzornih vprašanjih potekajo ločeno.

Svet ECB lahko odločitve sprejema tudi s pisnim postopkom. Leta 2016 je bilo izvedenih več kot 1.400 pisnih postopkov, od katerih je bilo več kot 1.000 postopkov z neugovarjanjem.

Svet ECB

Mario Draghi predsednik ECB

Vítor Constâncio podpredsednik ECB

Josef Bonnici guverner, Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta (do 30. junija 2016)

Benoît Cœuré član Izvršilnega odbora ECB

Carlos Costa guverner, Banco de Portugal

Chrystalla Georghadji guvernerka, Central Bank of Cyprus

Ardo Hansson guverner, Eesti Pank

Boštjan Jazbec guverner, Banka Slovenije

Klaas Knot predsednik, De Nederlandsche Bank

Philip R. Lane guverner, Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland

Sabine Lautenschläger članica Izvršilnega odbora ECB

Erkki Liikanen guverner, Suomen Pankki – Finlands Bank

Luis M. Linde guverner, Banco de España

Jozef Makúch guverner, Národná banka Slovenska

Yves Mersch član Izvršilnega odbora ECB

Ewald Nowotny guverner, Oesterreichische Nationalbank

Peter Praet član Izvršilnega odbora ECB

Gaston Reinesch guverner, Banque centrale du Luxembourg

Ilmārs Rimšēvičs guverner, Latvijas Banka

Jan Smets guverner, Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

Yannis Stournaras guverner, Bank of Greece

Vitas Vasiliauskas predsednik Sveta, Lietuvos bankas

Mario Vella guverner, Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta (od 1. julija 2016)

François Villeroy de Galhau guverner, Banque de France

Ignazio Visco guverner, Banca d’Italia

Jens Weidmann predsednik, Deutsche Bundesbank

Sprednja vrsta (z leve proti desni): Yannis Stournaras, Carlos Costa, Ewald Nowotny, Vítor Constâncio, Mario Draghi, Sabine Lautenschläger, Benoît Cœuré, Chrystalla Georghadji, Philip R. Lane, Yves Mersch

Srednja vrsta (z leve proti desni): Ilmārs Rimšēvičs, François Villeroy de Galhau, Jens Weidmann, Erkki Liikanen, Jozef Makúch, Ignazio Visco

Zadnja vrsta (z leve proti desni): Gaston Reinesch, Boštjan Jazbec, Ardo Hansson, Klaas Knot, Jan Smets, Peter Praet, Vitas Vasiliauskas

Opomba: Luis M. Linde in Mario Vella nista bila prisotna pri fotografiranju.

Izvršilni odbor

V Izvršilnem odboru so predsednik in podpredsednik ECB ter štirje drugi člani, ki jih imenuje Evropski svet s kvalificirano večino po predhodnem posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko centralno banko. Izvršilni odbor je odgovoren za pripravo sej Sveta ECB, za izvajanje denarne politike v euroobmočju v skladu s smernicami in sklepi, ki jih je določil oz. sprejel Svet ECB, ter za upravljanje tekočega poslovanja ECB.

Izvršilni odbor

Mario Draghi predsednik ECB

Vítor Constâncio podpredsednik ECB

Benoît Cœuré član Izvršilnega odbora ECB

Sabine Lautenschläger članica Izvršilnega odbora ECB

Yves Mersch član Izvršilnega odbora ECB

Peter Praet član Izvršilnega odbora ECB

Sprednja vrsta (z leve proti desni): Sabine Lautenschläger, Mario Draghi, Vítor Constâncio

Zadnja vrsta (z leve proti desni): Yves Mersch, Peter Praet, Benoît Cœuré

Razširjeni svet ECB

V Razširjenem svetu so predsednik in podpredsednik ECB ter guvernerji nacionalnih centralnih bank vseh 28 držav članic EU. Razširjeni svet med drugim prispeva k svetovalnim funkcijam ECB, k zbiranju statističnih podatkov, k vzpostavljanju potrebnih pravil za standardizacijo računovodstva in poročanja o operacijah, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke, k sprejemanju ukrepov v zvezi z določitvijo ključa za vpis kapitala ECB, če še niso opredeljeni v Pogodbi, ter k določanju pogojev za zaposlitev, ki veljajo za zaposlene v ECB.

Razširjeni svet ECB

Mario Draghi predsednik ECB

Vítor Constâncio podpredsednik ECB

Marek Belka predsednik, Narodowy Bank Polski (do 20. junija 2016)

Josef Bonnici guverner, Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta (do 30. junija 2016)

Mark Carney guverner, Bank of England

Carlos Costa guverner, Banco de Portugal

Chrystalla Georghadji guvernerka, Central Bank of Cyprus

Adam Glapiński predsednik, Narodowy Bank Polski (od 21. junija 2016)

Ardo Hansson guverner, Eesti Pank

Stefan Ingves guverner, Sveriges riksbank

Mugur Constantin Isărescu guverner, Banca Naţională a României

Boštjan Jazbec guverner, Banka Slovenije

Klaas Knot predsednik, De Nederlandsche Bank

Philip R. Lane guverner, Banc Ceannais na hÉireann/Central Bank of Ireland

Erkki Liikanen guverner, Suomen Pankki – Finlands Bank

Luis M. Linde guverner, Banco de España

Jozef Makúch guverner, Národná banka Slovenska

György Matolcsy guverner, Magyar Nemzeti Bank

Ewald Nowotny guverner, Oesterreichische Nationalbank

Dimitar Radev guverner, Българска народна банка (Bolgarska narodna banka)

Gaston Reinesch guverner, Banque centrale du Luxembourg

Ilmārs Rimšēvičs guverner, Latvijas Banka

Lars Rohde guverner, Danmarks Nationalbank

Jiří Rusnok guverner, Česká národní banka (od 1. julija 2016)

Miroslav Singer guverner, Česká národní banka (do 30. junija 2016)

Jan Smets guverner, Nationale Bank van België/Banque Nationale de Belgique

Yannis Stournaras guverner, Bank of Greece

Vitas Vasiliauskas predsednik Sveta, Lietuvos bankas

Mario Vella guverner, Bank Ċentrali ta` Malta/Central Bank of Malta (od 1. julija 2016)

François Villeroy de Galhau guverner, Banque de France

Ignazio Visco guverner, Banca d’Italia

Boris Vujčić guverner, Hrvatska narodna banka

Jens Weidmann predsednik, Deutsche Bundesbank

Sprednja vrsta (z leve proti desni): Yannis Stournaras, Carlos Costa, Ewald Nowotny, Vítor Constâncio, Mario Draghi, Mark Carney, Chrystalla Georghadji, Philip R. Lane

Srednja vrsta (z leve proti desni): Ilmārs Rimšēvičs, François Villeroy de Galhau, Jens Weidmann, Erkki Liikanen, Ignazio Visco

Zadnja vrsta (z leve proti desni): Gaston Reinesch, Boštjan Jazbec, Lars Rohde, Ardo Hansson, Klaas Knot, Jan Smets, Jozef Makúch, Vitas Vasiliauskas, Dimitar Radev

Opomba: Adam Glapiński, Stefan Ingves, Mugur Constantin Isărescu, Luis M. Linde, György Matolcsy, Jiří Rusnok, Boris Vujčić in Mario Vella niso bili prisotni pri fotografiranju.

Upravljanje in vodenje

Struktura upravljanja in vodenja ECB poleg organov odločanja vključuje tudi dva odbora na visoki ravni – Revizijski odbor in Odbor za poklicno etiko – ter več drugih plasti zunanjih in notranjih kontrol. To strukturo dopolnjuje okvir poklicne etike, pri čemer sklep ECB^[151] določa pogoje za opravljanje preiskav v boju proti goljufijam ter pravila v zvezi z dostopom do dokumentov ECB. Po vzpostavitvi enotnega mehanizem nadzora (EMN) so vprašanja upravljanja in vodenja postala za ECB še bolj pomembna.

Revizijski odbor

Revizijski odbor ECB pomaga Svetu ECB z nasveti oziroma mnenji glede (i) celovitosti in zanesljivosti finančnih informacij, (ii) pregleda nad notranjimi kontrolami, (iii) skladnosti z veljavnimi zakoni, predpisi in kodeksi ravnanja ter glede (iv) izvajanja revizijskih funkcij. Njegov mandat je objavljen na spletnem mestu ECB. Predsednik odbora je Erkki Liikanen, ostali štirje člani v letu 2016 pa so bili naslednji: Vítor Constâncio, Josef Bonnici,^[152] Patrick Honohan in Ewald Nowotny.

Odbor za poklicno etiko

Za ustrezno in skladno izvajanje različnih kodeksov ravnanja organov, vključenih v postopke odločanja ECB, daje Odbor za poklicno etiko članom Sveta ECB, Izvršilnega odbora in Nadzornega odbora nasvete in usmeritve o etičnih vprašanjih. Njegov mandat je objavljen na spletnem mestu ECB. Odboru za poklicno etiko predseduje Jean-Claude Trichet, v njem pa sta še dva druga zunanja člana: Patrick Honohan^[153] in Klaus Liebscher.

Plasti zunanjih in notranjih kontrol

Plasti zunanjih kontrol

Statut ESCB predvideva dve plasti zunanjih kontrol: zunanjega revizorja, ki je po sistemu rotacije imenovan za revidiranje letnih računovodskih izkazov ECB za petletno obdobje, in Evropsko računsko sodišče, ki preverja učinkovitost upravljanja ECB.

Plasti notranjih kontrol

V ECB je bil vzpostavljen tristopenjski sistem notranjih kontrol, ki obsega (i) kontrole upravljanja, (ii) različne funkcije pregleda nad tveganji in nad skladnostjo s predpisi ter (iii) neodvisna revizijska zagotovila.

Sistem notranjih kontrol v ECB je urejen funkcionalno, in sicer tako, da je vsaka organizacijska enota (odsek, oddelek, direktorat ali generalni direktorat) prvenstveno sama odgovorna za upravljanje lastnih tveganj ter za zagotavljanje učinkovitosti in uspešnosti svojih operacij.

Funkcije pregleda vključujejo tudi mehanizme spremljanja in učinkovite procese, s katerimi se izvaja ustrezno obvladovanje finančnih in operativnih tveganj ter tveganj v zvezi z ugledom in ravnanjem zaposlenih. Kontrolo na drugi stopnji izvajajo interne funkcije ECB (kot so proračun in kontroling, upravljanje operativnih in finančnih tveganj, zagotavljanje kakovosti v nadzoru bančnega poslovanja ter skladnost poslovanja s predpisi) oziroma, kjer je to relevantno, odbori Eurosistema/ESCB (npr. Odbor za organizacijski razvoj, Odbor za upravljanje tveganj ali Odbor za proračun).

Neodvisno od sistema notranjih kontrol in spremljanja tveganj revizije v ECB v skladu s Pravilnikom ECB o revidiranju izvaja tudi funkcija notranje revizije, ki je pod neposredno pristojnostjo Izvršilnega odbora. Dejavnosti notranje revizije v ECB potekajo v skladu z mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, ki jih je določil Inštitut notranjih revizorjev. Poleg tega k doseganju ciljev Eurosistema/ESCB in EMN prispeva tudi Odbor notranjih revizorjev, v katerem so strokovnjaki za notranjo revizijo iz ECB, nacionalnih centralnih bank in pristojnih nacionalnih organov.

Okvir poklicne etike

Okvir poklicne etike v ECB obsega Kodeks ravnanja za člane Sveta ECB, Dopolnilni kodeks meril poklicne etike za člane Izvršilnega odbora ECB, Kodeks ravnanja za člane Nadzornega odbora ter Pravila za zaposlene v ECB. Okvir poklicne etike določa etična pravila in vodilna načela, ki zagotavljajo najvišjo raven integritete, kompetentnosti, učinkovitosti in transparentnosti pri opravljanju nalog ECB. Med drugim vključuje podrobne določbe o izogibanju morebitnim nasprotjem interesov in o njihovem upravljanju; omejitve, obveznosti poročanja in shemo spremljanja na področju zasebnih finančnih transakcij; pravila o obdobju mirovanja pred novim poklicnim udejstvovanjem; podrobna pravila o zunanjih aktivnostih in odnosih z zunanjimi strankami.

Ukrepi za preprečevanje goljufij in pranja denarja

Evropski parlament in Svet EU sta leta 1999 sprejela uredbo,^[154] ki med drugim dovoljuje, da Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja notranje preiskave sumov goljufij v institucijah, organih, uradih in agencijah EU. Svet ECB je leta 2004 potrdil in leta 2016 spremenil pravni okvir, ki vključuje pogoje za preiskave s strani urada OLAF v ECB v zvezi s preprečevanjem goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejanj.^[155] Poleg tega je ECB leta 2007 vzpostavila notranji program za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Okvir ECB o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je dopolnjen z notranjim sistemom poročanja, s čimer je zagotovljeno, da se vse relevantne informacije sistematično zberejo in ustrezno posredujejo Izvršilnemu odboru.

Dostop javnosti do dokumentov ECB

Sklep ECB o dostopu javnosti do dokumentov ECB^[156] je skladen s cilji in standardi drugih institucij in organov EU glede dostopa javnosti do njihovih dokumentov. Izboljšuje transparentnost, hkrati pa upošteva neodvisnost ECB in nacionalnih centralnih bank ter zagotavlja zaupnost nekaterih zadev v zvezi z izvajanjem nalog ECB. Ker ima ECB nove pristojnosti na področju bančnega nadzora, se je število in kompleksnost prošenj državljanov in nacionalnih organov za dostop do dokumentov znatno povečal.

Februarja 2016 je ECB kot del svoje zavezanosti transparentnosti in demokratični odgovornosti začela s trimesečnim zamikom objavljati koledar sestankov vsakega člana Izvršilnega odbora ECB in predsednice Nadzornega odbora.

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje

Služba za skladnost s predpisi in upravljanje, ki je neposredno odgovorna predsedniku ECB, podpira Izvršilni odbor pri varovanju integritete in ugleda ECB, spodbuja etične standarde pri ravnanju zaposlenih ter krepi odgovornost in transparentnost ECB. Za večjo skladnost in učinkovitost okvira upravljanja in vodenja ECB zagotavlja Služba za skladnost s predpisi in upravljanje tudi sekretariat Revizijskemu odboru in Odboru za poklicno etiko ter deluje kot kontaktna točka za evropskega varuha človekovih pravic in OLAF.

Odbori Eurosistema/ESCB

Odbori Eurosistema/ESCB so še naprej veliko prispevali k izpolnjevanju nalog organov odločanja ECB. Na prošnjo Sveta ECB in Izvršilnega odbora so prispevali strokovno znanje s svojega področja pristojnosti in olajšali postopek odločanja. Članstvo v odborih je navadno omejeno na uslužbence centralnih bank Eurosistema. Kljub temu nacionalne centralne banke držav članic, ki še niso sprejele eura, sodelujejo na zasedanjih odbora, kadar ta obravnava zadeve s področja pristojnosti Razširjenega sveta. Poleg tega se nekateri odbori sestajajo v sestavi enotnega mehanizem nadzora (tj. en član iz centralne banke in en član iz pristojnega nacionalnega organa vsake sodelujoče države članice), kadar podpirajo ECB pri njenem delu na področju politik bonitetnega nadzora kreditnih institucij. Po potrebi so lahko na seje določenega odbora povabljeni tudi drugi pristojni organi.

Obstajata še dva druga odbora. Odbor za proračun pomaga Svetu ECB pri zadevah, povezanih s proračunom ECB. Kadrovska konferenca je forum za izmenjavo izkušenj, strokovnega znanja in informacij med centralnimi bankami Eurosistema/ ESCB na področju upravljanja človeških virov.

Organizacijski razvoj in kadrovska vprašanja

Človeški viri v ECB

Januarja 2016 je bil imenovan glavni koordinator podpornih služb. Novo delovno mesto je bilo vzpostavljeno z namenom, da se nadalje okrepi operativna in analitična odličnost, izboljša organizacijska učinkovitost ter omogoči boljše sodelovanje in usmerjanje podpornih funkcij v smeri skupnih potreb ECB. Poleg tega je glavni koordinator, čigar pristojnosti vključujejo tudi upravo in informacijske sisteme, prednostno razvijal bolj holističen proces strateškega načrtovanja, s čimer se dodatno spodbuja sodelovanje med poslovnimi področji pod njegovo pristojnostjo in med vsemi drugimi poslovnimi področji.

Z vzpostavitvijo novega poslovnega področja, ki je odgovorno za finančna vprašanja, aprila 2016 se je lahko prestrukturirana kadrovska funkcija v celoti posvetila zagotavljanju visoko kakovostnih kadrovskih storitev, tako da lahko zaposleni v ECB razvijajo svoje potenciale znotraj moderne in agilne organizacijske strukture. Ena od prednostnih nalog je privabiti talentirane zaposlene in upravljati njihovo uspešnost. Poleg tega se v okviru kadrovskih storitev ECB velik poudarek namenja zagotavljanju zdravja in dobrega počutja zaposlenih.

Med letom 2016 so bili položeni temelji za izboljšano strateško partnerstvo s poslovnimi področji, s čimer naj bi se okrepilo upravljanje kadrovskih vprašanj v ECB, ter temelji za pretvorbo poslovnih potreb v kadrovske politike.

Visoko na seznamu kadrovskih tem v ECB leta 2016 sta bila tudi okrepitev zmožnosti ECB, da upravlja poklicne talente in razvija sposobnosti vodenja, ter spodbujanje kulture odličnosti z vidika poklicne etike in dolgoročne organizacijske vzdržnosti. Posebna pozornost je bila namenjena razvoju programa za krepitev sposobnosti vodenja, ki se bo izvajal postopoma v letih 2017 in 2018, izvajanju programa »zdravega vodenja« ter zagotavljanju podpore nedavno ustanovljeni Službi za skladnost s predpisi in upravljanje pri razvoju obveznega usposabljanja o poklicni etiki.

Poleg tega so bile izvedene številne kadrovske pobude, katerih cilj je okrepiti funkcijo evropskega bančnega nadzora. Med njimi so bili nadaljnji strateški razvoj programa nadzorniškega usposabljanja znotraj celotnega enotnega mehanizma nadzora (kjer je sodelovalo več kot 1.900 udeležencev), organizacija 28 dogodkov za krepitev timskega duha, s čimer se je izboljšalo čezmejno sodelovanje v skupnih nadzorniških skupinah, ter uspešna vključitev prve skupine 33 mladih diplomantov, ki so bili izbrani za program usposabljanja v okviru evropskega bančnega nadzora ter so uspešno zaključili uvajanje, program usposabljanja in napotitev v pristojni nacionalni organ.

Leta 2016 je ECB nadaljevala s svojimi prizadevanji, da poveča raznolikost spolov, zlasti na vodstveni ravni. Potem ko je ECB ob koncu leta 2016 dosegla 27-odstotni delež žensk na vodstveni ravni in 18-odstotni delež žensk na višji vodstveni ravni, si zdaj prizadeva doseči vmesne cilje v letih 2017 oziroma 2019 (glej sliko 3). Od uvedbe ciljnih deležev žensk junija 2013, skupaj s posebnim akcijskim načrtom, je raznolikost spolov visoko na seznamu kadrovskih tem v ECB, saj je cilj organizacije prepoznati, pridobiti in razvijati ženske talente. Poleg tega je ECB leta 2016 sprejela dodatne ukrepe za raznolikost, med katerimi so sponzorstvo raznolikosti na visoki ravni (član Izvršilnega odbora Benoît Cœuré in glavni koordinator podpornih služb Michael Diemer), dan odprtih vrat za ženske talente s poudarkom na univerzitetnih študentkah ter vzpostavitev mreže raznolikosti v ESCB in enotnem mehanizmu nadzora.

Poleg raznolikosti spolov je ECB zavezana tudi spodbujanju vseh vidikov raznolikosti, s čimer želi vzpostaviti vključujočo delovno kulturo, ki gradi na skupni odgovornosti sponzorjev, ambasadorjev raznolikosti, generalnega direktorata Kadrovska služba, širše skupnosti vodstvenih kadrov in obstoječih mrež raznolikosti, med katerimi so ženska mreža, mavrična mreža ter etnična in kulturna skupina.

ECB je imela 31. decembra 2016 skupaj 2.898,5 odobrenih delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa, v primerjavi z 2.650 ob koncu leta 2015. Dejansko število zaposlenih s pogodbo o zaposlitvi z ECB, izraženo v ekvivalentu polnega delovnega časa, je znašalo 3.171 (v primerjavi z 2.871 na dan 31. decembra 2015).^[157] V letu 2016 je ECB ponudila skupno 208 novih pogodb za določen čas (omejenih ali spremenljivih v pogodbo za nedoločen čas). Poleg tega so bile sklenjene 304 kratkoročne pogodbe, poleg številnih primerov podaljšanja pogodb za nadomeščanje delavcev, odsotnih do enega leta. Med letom 2016 je ECB zaposlenim iz nacionalnih centralnih bank ali mednarodnih organizacij še naprej ponujala kratkoročne pogodbe za obdobje do 36 mesecev. Na dan 31. decembra 2016 je na raznih delovnih mestih v ECB delalo 250 zaposlenih iz nacionalnih centralnih bank in mednarodnih organizacij, kar je 11% več kot konec leta 2015. Septembra 2016 se je Evropski centralni banki pridružilo 14 udeležencev enajstega programa za diplomante, medtem ko je 31. decembra 2016 ECB gostila 320 praktikantov (17% več kot leta 2015). ECB je podelila tudi pet štipendij v okviru programa Wim Duisenberg Research Fellowship, ki je na voljo vodilnim ekonomistom, in šest štipendij mladim raziskovalcem v sklopu raziskovalnega programa Lamfalussy Fellowship.

Čeprav se je velikost organizacije povečala, je 56 zaposlenih s pogodbo za določen čas ali s pogodbo za nedoločen čas leta 2016 dalo odpoved ali se upokojilo (53 v letu 2015), medtem ko se je 317 kratkoročnih pogodb tekom leta izteklo.

Letni računovodski izkazi

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ar2016annualaccounts_sl.pdf

Konsolidirana bilanca stanja Eurosistema na dan 31. decembra 2016

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/other/eurosystembalancesheet2016.sl.pdf

Statistični podatki (na voljo samo v angleščini)

https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/annrep/ar2016/EN_AR16_STATISTICAL_ANNEX.pdf

Kratice

Države

V skladu s prakso v EU so imena držav članic EU v tem poročilu našteta po abecednem redu začetnic držav v njihovem nacionalnem jeziku.

Drugo

Konvencije v tabelah

»-« podatki ne obstajajo/podatki niso relevantni

».« podatki še niso na voljo